Na Bistrici iskali rešitve za upravljanje gozdov ob reki Muri

Na mednarodni Dan Zemlje je na Srednji Bistrici potekala delavnica GoForMura. Delavnice, ki je privabila več kot 50 ljudi iz različnih institucij, zavodov in posameznikov, je bila namenjena izdelavi upravljalskega načrta za dve gozdnati območji ob Muri.

Raziskovalci Gozdarskega inštituta Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije in Inštituta LUTRA so zbranim uvodoma predstavili dosedanje razultate terenskega dela na projektnih območjih v Murski Šumi in Gornji Bistrici. Obširni terenski popisi v letu 2015 so bili podlaga za okvirne rezultate o stanju dveh tipov poplavnih gozdov. Sledilo je predavnaje o izvedenih gojitvenih delih in problemih pri obnovi gozdov ob Muri ter na invazivnih tujerodnih rastlinskih vrstah Prekmurja. Predstavljene so bile aktualne bolezni, ki ogrožajo stabilnost habitatnih tipov ob Muri. O stanju živalskih vrst, predvsem bobra in vidre, v študijskih območjih pa je govorilo zadnje predavanje.

Kratki predstavitvi dosedanjih rezultatov projekta GoForMura je sledila predstavitev osnutka načrta upravljanja z območji Natura 2000. Kot so pojasnili, mora biti vsak načrt upravljanja s prostorom predstavljen in usklajen z deležniki v prostoru (gozdarji, kmetijci, čebelarji, ribiči, lovci, turističnimi delavci …). O tem govori tudi Aarhuška konvencija, ki javnosti zagotavlja pravico do vstopa do okoljskih informacij, do udeležbe javnosti pri odločanju in do dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah.

Načrtovanje na območjih NATURA 2000 zaradi usklajevanja naravovarstvenih in gozdnogojitvenih ukrepov terja veliko mero sodelovanja ter doseganja kompromisov med različnimi deležniki. Ta območja so namreč združena v mrežo posebej varovanih območij Natura 2000. Njen namen je ohranjanje biotske raznovrstnosti, in sicer tako, da varuje naravne habitate ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, pomembnih za Evropsko unijo. Mreža Natura 2000 je odziv EU na vse večjo zaskrbljenost ljudi nad izumiranjem vrst in uničevanjem naravnega okolja.

Načrtovanje razvoja prostora je dinamičen proces, odvisen od več akterjev oziroma deležnikov. Vsak od njih gleda na prostor s svoje perspektive, pri čemer prihaja do nesloglasij in nestrinjanj. Generalno načelo delavnice na Srednji Bistirci in podobnih aktivnosti pa je bilo prav doseganje soglasij med vsemi deležniki.

Kot je pojasnil vodja projekta dr. Marko Kovač, želijo s projektom presekati dosedanjo prakso arogantne države, ki uporabnikom vsiljuje mnenja, zato s projektom ubirajo drugačen pristop in ustvarjajo upravljalski načrt, ki bo izhajal iz deležnikov in bo nek kompromis med vsemi deležniki. Upravljalski načrt sicer ne bo zavezujoč dokument, želijo pa, da ga uporabniki prepoznajo kot uporabnega oziroma kot dokument, ki ga bodo želeli upoštevati.

Na drugi participativni delavnici z naslovom »Vključevanje deležnikov v izdelavo upravljalskih načrtov za izbrani območji Natura 2000 ob Muri«, so želeli, da mnenja, želje in predloge izdelovalcem načrta neposredno podajo deležniki. Na osnovi zbranih mnenj in strokovnih spoznanj bo jeseni 2016 izdelan upravljalski načrt za območji Natura 2000 Murska šuma in Gornja Bistrica.

Kot so pojasnili na srečanju, se v projektu soočajo z izzivi, kot so uravnotežiti trenutni razvoj gozdov in naravovarstvenih smernic, najti ravnotežje med ekonomskimi in okoljskimi cilji gospodarjenja z gozdovi ter spremeniti določene cilje, ki ne sodijo več v sodoben čas in prostor.

Več fotografij v spodnji galeriji ...