LOKALNO
Največjo škodo utrpeli Pomurje, Posavje in Štajerska
Škoda zaradi pozebe, ki je celotno Slovenijo prizadela minuli teden, je največja v vzhodnem delu države, od Posavja in Štajerske do Pomurja. Škoda bi lahko presegla 2,5 milijona evrov, kar je prag za razglasitev naravne nesreče.
Po besedah direktorja soboške enote Kmetijsko-gozdarskega zavoda Franca Režonje je škoda v Pomurju zelo velika. Največ škode je polarna fronta, ki je minuli teden zajela Slovenijo, v sredo pa je presenetilo tudi močno sneženje, povzročila na trajnih nasadih, sadovnjakih in vinski trti, na poljščinah, oljnih bučah, krompirju in koruzi. Za pravo oceno pa bo najverjetneje potreben popis po lokalnih skupnostih, je dejal Režonja.
Iz ormoško-ljutomerske vinske kleti P&F Jeruzalem so sporočili, da so na njihovem območju 26. aprila temperature padle vse do -4 stopinje Celzija, kar je povzročilo hujšo zmrzal na nižje ležečih in zaprtih vinorodnih legah. Tam je škoda tudi do 100-odstotna, poškodovani pa so tudi posamezni vinogradi na višje ležečih vinorodnih legah. Na podoben izpad pridelka računajo tudi ostali vinogradniki, hkrati pa jih skrbi tudi vpliv na rodnost v prihodnjih letih.
Foto: rtvslo.si
Škodo na sadovnjakih, vinogradih in njivah s koruzo si je ogledal minister Židan
Posledice pozebe v Prekmurju si je te dni skupaj s kmetijci ogledal tudi kmetijski minister Dejan Židan, ki je ob ogledu poudaril, da je resen namen vlade, da kmetijam pomagajo. Vendar pa, da je v tem trenutku prezgodaj govoriti o končnem odzivu države, ker ocene realne škode še nimajo, pač pa le ocene poškodb. Realna škoda bo znana šele čez nekaj tednov in takrat bodo lahko govorili o vseh možnih ukrepih. Po poročanju 24ur.com Židan povedanemu dodaja, da je situacija toliko bolj otežena tudi zaradi težkih razmer v katerih je kmetijstvo v Sloveniji in EU. Strinja pa se s tem, da se davčna zakonodaja mora spremeniti, a po njegovih besedah naj se tako, da bo za kmeta enostavnejša, bolj pregledna in da bo laže načrtoval, ne pa z zvišanjem prispevkov.
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Na vinogradništvo in sadjarstvo se pač ne da vplivati in je v takih pogojih pozeba neizbežna. Glede kmetov si je pa večina sama kriva. Današnji kmetje več ne spoštujejo narave in njenih zakonitosti. Nekoč niso tako zgodaj sejali, kot to počnejo danes. Tako, da kmetje tudi že s škodo na poljščinah močno pretiravajo. Koruzo, krompir in buče bo pač še potrebno enkrat posejati oziroma posaditi. Če bi ljudje bolj prisluhnili naravi in je nebi samo ropali in hoteli iz zemlje iztisniti več kot je zmožna dati, bi bilo lepše na svetu.
KAJ ŠE NISTE POSEJALI, POSADILI....? KAJ PA ČAKATE? - Tako sprašujejo "hiteči" kmetje v marsikaterem kraju svoje sokmete, ki z delom na njivah "zaostajajo". Da pa hitenje nikamur ne vodi, beremo zgoraj od gostje Helene. Torej so si neketeri sami krivi za škodo na poljihi, ker bodo morali znova sejati, saditi ... ---- Na vinogradništvo in sadjarstvo pa se v takih (zimskih!) razmerah ne da vplivati in je pozeba, kakor je zgoraj zapisala ga. Helena, neizbežna. KRUTO: številni "vinogradniki" pa so trsje (zaradi različnih vzrokov) še pred slano i z r u v a l i in so na ta način izognili pozebi ....
drugo leto bodo kmetje sejali koruzo že januarja, vinogradniki pa bodo trsje obrezovali že letos novembra, budale jedne kmetavzarske. Človek izkorišča naravo, ta mu vrača.Isto kot slovenskie politične bitange delajo z lesom, mi ga ne maramo, maščuje se narava -če pa ne vemo z lesom delat, poglejte Avstrijo, kako se dela z lesom. Mi zarukani Slovenci pa nismo sposobni 2leti počistiti posledice žledoloma, 120000 ljudi pa brezposelnih, sramota za čelnike države, kak jih ni sram.