Spadate med tretjino Slovencev, ki si ne umivajo zob dvakrat dnevno?

Že petič od leta 2001 poteka raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki jo na nacionalni ravni izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Če ste ena oziroma eden od 16.000 Slovenk in Slovencev, ki ste bili izbrani za sodelovanje v tej zelo pomembni raziskavi, potem vas na NIJZ prosijo, da do konca junija 2016 izpolnite in vrnite poslan vprašalnik. Da bi bili rezultati raziskave relevantni, jo mora izpolniti vsaj 60 odstotkov vprašanih.

Primerljive raziskave so potekale v letih 2001, 2004, 2008 in 2012 ter zagotovile nabor številnih podatkov o dejavnikih tveganja in kroničnih nenalezljivih boleznih. Torej je tokratna raziskava že peta po vrsti. Z raziskavo želijo pridobiti nove podatke o tistih vedenjih in navadah, ki neugodno vplivajo na naše zdravje in ga ogrožajo. Na osnovi teh podatkov nato oblikujejo bodoče preventivne programe, s katerimi bi izboljšali zdravje prebivalstva, zlasti ranljivejših skupin.

Pozitiven trend: telesna aktivnost, negativen trend: alkohol

Dosedanje raziskave so pokazale, da socialno-ekonomski dejavniki dokazano vplivajo na zdravje posameznika. Ključni izsledki dosedanjih raziskav so sledeči: še vedno jemo premalo zelenjave, še vedno zaužijemo preveč maščob, sladkorja in slane hrane, moški se bistveno bolj nezdravo prehranjujejo, posledično je v porastu debelost, predvsem pri moških. Dobra novica je, da postajamo telesno bolj aktivni, vendar alkohol še vedno ostaja naša šibka točka, narašča število kadilk, po letu 2008 so posledice stresa postale še izrazitejše, dvakrat na dan si zobe umije zgolj slabih 63 odstotkov ljudi.

Foto: Profimedia

Raziskave od leta 2001 naprej so pokazale tudi, da preventivni programi rešujejo življenje. Eden od pomembnih rezultatov preventivnih pregledov je naslednji: v zadnjih dvajsetih letih se je število smrti zaradi vseh vrst bolezni srca in ožilja prepolovilo, glede na leto 2000 pa je število smrti zaradi teh bolezni letno manjše za okoli 1200, od tega lahko vsaj okoli 600 ohranjenih življenj letno pripišemo uspešnim preventivnim programom.

Ker so raziskave pokazale na precejšnje razlike med državljani glede dostopnosti do programov preventive, so na NIJZ nadgradili obstoječ preventivni program za otroke, mladostnike in odrasle s projektom Skupaj za zdravje, katerega cilj je večja dostopnost do preventive, vključevanje ranljivih skupin, ki v preteklosti v večini niso bili vključeni v preventivne programe zaradi različnih ovir, ki nastajajo zunaj in znotraj zdravstvenega sistema ter oblikovanje programov po meri uporabnikov. Projekt zaenkrat poteka v treh pilotnih zdravstvenih domovih, bi ga pa radi čim prej razširili na celotno državo. Takšen kakovosten preventivni program bi na ravni celotne države letno stal okoli 15 milijonov evrov, kar je bistveno manj kot so stroški zdravljenja različnih kroničnih bolezni. 

Foto: pressrs.ba

Naključno izbrani prebivalci za letošnjo anketo bodo le to na dom prejeli po pošti. Pri tem lahko vprašalnik izpolnijo in posredujejo nazaj po pošti ali pa ga s pomočjo vstopnega gesla izpolnijo na za to določeni spletni strani. Za nadaljnjo analizo zbranih podatkov je pomembno, da na vprašalnik odgovori oseba, na katero je bila pošta naslovljena in ne njeni bližnji. Tisti, ki bodo na vprašalnik odgovorili, bodo vključeni v nagradno žrebanje za denarne nagrade: dve nagradi v vrednosti 500 evrov, dve nagradi v vrednosti 300 evrov in štiri nagrade v vrednosti 100 evrov.