Slovenija je zaključila z nadgradnjo železniške proge Pragersko - Hodoš

Posodobitev železniške proge na odseku Pragersko–Hodoš je bila ena od prednostnih nalog pri vzpostavitvi konkurenčne železniške povezave z vzhodno Evropo. Proga Pragersko–Hodoš je sestavni del sredozemskega koridorja in hkrati železniške osi Lyon–Trst–Divača/Koper–Divača–Ljubljana–Budimpešta–ukrajinska meja, ki predstavlja 6. prednostni projekt omrežja TEN-T. Čim hitrejši razvoj omenjene železniške osi je bil opredeljen kot prednostna naloga Evropske unije, proga na odseku Pragersko - Hodoš pa je bila edini del prometnega koridorja, ki še ni bil elektrificiran.

Projekt posodobitve železniške proge Pragersko–Hodoš je potekal v dveh fazah. 1. faza je zajemala rekonstrukcijo, elektrifikacijo in nadgradnjo železniške proge za hitrosti do 160 km/h, s čimer so bili vzpostavljeni pogoji za povečanje hitrosti vlakov. 2. faza je zajemala modernizacijo nivojskih prehodov in izvedbo podhodov na železniških postajah. Projekt je predstavljal največjo infrastrukturno naložbo na področju železniške infrastrukture v finančni perspektivi 2007-2013, proga Pragersko–Hodoš–državna meja pa se po zaključku projekta uvršča med najsodobnejše v Sloveniji. Celotna naložba je znašala 465 milijonov evrov, Evropska unija pa je iz Kohezijskega sklada prispevala 207,03 milijona evrov.

V okviru prvega sklopa 1. faze, ki se je izvajal od leta 2013 do 2016, je potekala elektrifikacija železniške proge v skupni dolžini 109 kilometrov. V tem sklopu je bilo zgrajenih tudi 5 elektronapajalnih postaj. Drugi sklop, ki je potekal med letoma 2009 in 2015, je zajemal rekonstrukcijo in nadgradnjo železniške proge, ter ukrepe na posameznih odsekih in postajah. Na rekonstruiranih in nadgrajenih odsekih prog in postaj je bila zagotovljena kategorija proge D4 oziroma omogočeno povečanje hitrosti vlakov. Tretji sklop aktivnosti od leta 2013 do 2015 je zajemal ukrepe za preprečevanje prekomernih vplivov na okolje. Vsa preobremenjena območja  so bila zaščitena s protihrupnimi ograjami v skupni dolžini 13,5 kilometra, za 145 stavb pa je bila vzpostavljena pasivna protihrupna zaščita. Zaradi skrajšanja voznih časov je bil skrajšan čas potovanja in ker ni več potrebna menjava vleke je bil skrajšan tudi čas zadrževanja vlakov na postajah Pragersko in Hodoš. Z uvedbo vlakov z nagibno tehniko je železniški potniški promet konkurenčen cestnemu prometu.

Celotna vrednost naložbe v okviru 1. faze – rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko–Hodoš za hitrosti do 160 km/h – je ocenjena na 325 milijona evrov, od česar je Evropska komisija iz Kohezijskega sklada sofinancirala delež v višini 145,80 milijona evrov.

V okviru 2. faze projektov je bilo izvedenih vrsta posegov, med drugim tudi ureditev vseh križanj cest z železnico na predmetnem odseku. S tem je bila občutno povečana prometna varnost cestnega in železniškega prometa, saj na odseku železniške proge od Pragerskega do Hodoša, namreč ni več nobenega prehoda zavarovanega zgolj z Andrejevim križem. Vsi prehodi cest z železnico so zgrajeni izven nivojsko ali zavarovani z napravo za avtomatsko zavarovanje prometa. S tem se je povečala pretočnost cestnega prometa, zavarovanje prehodov pa je omogočilo povečanje hitrosti vlakov na progi. Največji izziv pri tem projektu sta bili izvedba del ob rednem železniškem prometu in tehnološko zahtevna gradnja podvozov v naseljih in mestih.

Celotna vrednost naložbe v okviru 2. faze – modernizacije nivojskih prehodov in izvedbe podhodov na železniških postajah – je ocenjena na 140 milijona evrov, od česar je Evropska unija iz Kohezijskega sklada sofinancirala delež v višini 61,23milijona evrov.

Na nivoju železniškega omrežja v EU se želi doseči interoperabilnost. Interoperabilnost evropskega železniškega omrežja pomeni zagotavljanje enakih prevoznih standardov, kot so osna obremenitev, prosti profil, vozna mreža, operativno vodenje železniškega prometa in poenotenje tehničnih sredstev za nadzor in vodenje vlakov. Na odseku železniške proge Pragersko – Hodoš je tako bil v okviru projekta »Uvedba digitalnega radijskega sistema GSM-R na slovenskem železniškem omrežju« obstoječ analogni sistem nadgrajen v brezžični digitalni radijski komunikacijski sistem (GSM-R).

Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju je za evropske in slovenske prometne koridorje izjemnega strateškega pomena. Nadgradnja obstoječega analognega sistema bo namreč bistveno povečala infrastrukturno zmogljivost in varnost železniškega omrežja ter nas postavila ob bok mnogim drugim evropskim državam, v katerih je sistem GSM-R že v uporabi: Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji, Danski, Belgiji, Veliki Britaniji, Švici, Švedski, Norveški, Finski, Češki, Poljski, Španiji in Nizozemski (sistem trenutno gradijo še na Madžarskem in na Portugalskem). Hkrati z uvedbo digitalnega radijskega sistema na slovenskem železniškem omrežju tudi vpeljujejo direktivo Evropske unije s področja interoperabilnosti govornega sistema za komunikacijo med vlaki, katere namen je vzpostaviti enoten sistem, ki ga bodo uporabljali vsi železniški operaterji v Evropi.

Na odseku proge Pragersko – Hodoš je v okviru projekta »Implementacija sistema ERTMS v javno železniško infrastrukturo na koridorju D v Republiki Slovenji« bil uveden tudi sistem ETCS nivo 1 (European train control system). Gre za sistem za komunikacijo med vlaki, sistem, ki se poenoteno vzpostavlja za vse  železniške operaterje v Evropi (interoperabilnost). Z uvedbo ETCS bo omogočen čezmejni železniški promet brez ustavljanja vlakov na meji, kar bo pomenilo dodatno konkurenčno sposobnost tako v tovornem prometu, kot tudi v potniškem prometu, prav tako pa se bodo zmanjšali tudi stroški železniškega prometa.

Foto: Arhiv Pomurec.com

Svečana zaključna prireditev projekta bo 10. junija na železniški postaji v Murski Soboti

Zaključek projekta modernizacije, nadgradnje in elektrifikacije proge Pragersko-Hodoš sovpada z obletnico ponovne vzpostavitve železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko, 170 letnico prve vožnje vlaka po slovenskih tleh in 25 obletnico samostojne in neodvisne Republike Slovenije, zato bodo v okviru uradnega zaključka projekta z odkritjem spominske table obeležene tudi te obletnice. Dogodek bo potekal 10.6.2016 na železniški postaji v Murski Soboti in je sestavni del predstavitev projektov v okviru akcije EU projekt-moj projekt. Proga bo predana namenu s slovesom od dizelske lokomotive in prvo uradno vožnjo električnega vlaka, med katero bo izveden tudi prvi simbolični klic prek sistema GSM-R. Uradnega zaključka se bodo udeležili: slavnostni govornik, predsednik vlade Miro Cerar, ter minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in ministrica za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj.

Več fotografij v spodnji galeriji...