https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

LOKALNO

FOTO: Na Razkrižju združili rejence in rejnike iz vse Slovenije

Razkrižje, 06.06.2016 ob 13:00  

V soboto, 4. junija 2016 je na Razkrižju potekalo 10. jubilejno srečanje članov Rejniškega društva Slovenije, pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja.


Na dogodku so zbrane nagovorili ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, svetovalka predsednika RS za ekonomsko in socialno politiko mag. Helena Kamnar, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije mag. Darja Kuzmanovič Korva, predsednik Rejniškega društva Slovenije mag. Darko Krajnc, podpredsednica Rejniškega društva Slovenije in aktivna rejnica Tanja Ferlin, paraolimpijec  in ambasador rejništva Darko Đurić in župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič.

Srečanja so se udeležili tudi nekateri direktorji centrov za socialno delo in strokovni sodelavci, župnik msgr. Franc Režonja, tajnik Škofijske Karitas Murska Sobota Jožef Kociper, župan Občine Dobrovnik Marjan Kardinar in mnogi drugi gostje. Dogodek sta povezovala: radijski voditelj in glasbenik, Domen Hren ter Anja Ferlin iz rejniške družine Ferlinovih.

Predsednik Rejniškega društva Slovenije, mag. Darko Krajnc, je podelil priznanja najaktivnejšim članom RDS in županu Občine Razkrižje, Stanku Ivanušiču, za podporo pri organizaciji vseh desetih srečanj.

Rdečo nit dogodka, so simbolizirali ptički, ki vzletijo iz svojega gnezda. V kar je zbrane uvodoma popeljala Enya Lazar iz rejniške družine Ferlin s pesmijo Če letal bi kot ptica na nebu (Človek sem). Nadaljevala je pevka Claudija s svojimi škrati, zapela nekaj pesmi, ter se z otroki odpravila pred šotor, kjer so simbolično spustili golobe, nato pa se skupaj podali še do Ivanovega izvira, kjer so skupaj s škrati iskali razkriške pogačice, ki jih po ljudskem izročilu prinesejo ptički.

Nastopil je čarodej Marlizz, ki je v svojimi triki zabaval zbrane, prisluhnili so čudovitemu glasu pevke Regine, skupaj z Enyo iz rejništva pa pesem Dan najlepših sanj, ki je to za Enyo zagotovo bil. V družabnem delu  je igral Tamburaški sastav Zrin.

Za udeležence srečanja so članice Turistično narodopisnega društva Razkrižje pekle razkriške mlince, obiskali pa so tudi prazgodovinsko naselbino Gradišče, kjer so si ogledali, kako so ljudje živeli pred 5500 leti.  Zanimiv sobotni dogodek pa je bil zagotovo priložnost za izmenjavo mnenj in opozorilo javnosti o pomenu rejništva.

 

Več fotografij v spodnji galeriji ...

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      06.06.2016 ob 13:39 ko gost

      Rejništvo je dober zaslüžek za ene za rejniško deco pa muka in trpljenje .Imam prijatelja ki je bil v rejniški družini in ne verjetno kako je trpel in bil ponižan.

      3 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      06.06.2016 ob 16:55 zaho gost gost

      res se zasluži ampak vsi še vedno jamrajo

      1 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      06.06.2016 ob 19:41 Stewen gost

      TO NISO REJENCI! - Srečanje "rejencev" in "rejnikov" je, kot beremo, uspelo. Prav je, da so se srečali in se poveselili v družbi vrstnikov, ki jim - iz različnih vzrokov - ni dano, da bi zanje skrbeli starši ali pa stari starši, zato zanje skrbijo "tuji" ljudje. Mislim, da se rejnikom ne gre predvsem za denar, ampak tudi za človekoljubnost. Odnosi pa - kot v pravih družinah - niso vselej idilični, kar je "normalno". Osebno poznam "primere", ko so rejniške družine rejence posvojile. ---- Nekaj pa me moti! Beseda "rejenec". Pogledal sem v Slovar slovenskega knjižnega jezika in se zgrozil, kaj vse je najprej zapisano pod "rejo" (Reja živali, oprostite). In v nadaljevanju "rejništvo" otrok. --- Primernejše poimenovanje bi lahko bilo skrbništvo in vzgoja tujih otrok. Je pa tudi res, da so tudi ti otroci lepo "vzrejeni", kar je tudi dokaz, da "nadomestni starši" ne šparajo pri pripravi hrane. Te je bio seveda več kot dovolj tdudi na srečanju.

      10 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.