Generalni sekretar SMC za Pomurec.com: Padec priljubljenosti? Populistične politike ne želimo voditi

V intervjuju za Pomurec.com je generalni sekretar SMC dr. Erik Kopač ob obisku Pomurja spregovoril o tem, kako so se kot novinci znašli v prvih vrstah na političnem parketu, o dosedanjih rezultatih stranke, smernicah, v katerih želijo državo voditi v prihodnje in o trenutnem padcu priljubljenosti stranke.

Stranka SMC je nedavno praznovala drugo obletnico. Na praznovanju ste izpostavili pogum, da ste si drznili prevzeti odgovornost voditi državo in da vas še vedno nas ni strah te odgovornosti ...

Drži. Zakaj sem rekel, da smo si drznili prevzeti odgovornost? Zaradi tega, ker se zavedamo, da je samo odgovorno vodenje države lahko produktivno. Prevzeli smo vodenje države v času, ko je bila ta še vedno v krizi. Ne samo v gospodarski, ampak, lahko rečemo, v širše družbeni krizi. Zaenkrat nam je s tem odgovornim vodenjem uspelo državo popeljati iz gospodarske krize, bo pa potrebno veliko več časa, da pridemo tudi iz družbene krize. Kaj mislim s tem, ko govorim o družbeni krizi? Na to empatijo, s katero se sooča večji del naših državljanov. Predvsem ko govorimo o vodenju države, politiki, ni zaupanja. Razlog, zakaj ga ni, pa žal leži v zadnjem četrt stoletja.

Ta družbena kriza je torej izziv, na katerem boste delali v prihodnje?

Tako. To je nekaj, kar so po našem mnenju volivci od nas pričakovali, torej da bomo povrnili zaupanje tudi v politiko. Mi se trudimo, da ta politični diskurz, dialog dvignemo na višjo kulturno raven, hkrati pa poudarjamo  predvsem sodelovanje, ne pa nasprotovanje, ki je samo sebi namen.

V začetku, ko je stranka nastajala, vam je marsikdo očital, da nimate jasno izdelanih programskih smernic. Kaj lahko danes pokažete kot rezultat programa stranke?

Ta ugotovitev je nastala v medijskem prostoru, dejansko pa ne drži. Mi smo kod družbeno civilna iniciativa, še preden smo postali stranka, leto dni delali na vsebinah. Naš program oziroma osnutek programa v času volitev, je obsegal skoraj 200 strani. Tudi če bi šli gledat program, ki smo ga objavili, ko smo postali stranka, lahko vidite, da smo pokrili vse ključne družbene podsisteme oziroma vsebine za vsako družbo: od dela, gospodarstva, kulture, šolstva, športa. Vseh teh vsebin smo se dotaknili tako, da smo predlagali takojšnje, kot tudi dolgoročne rešitve. Oziroma na eni strani operativno delovanje, na drugi pa strategijo za razvoj na posameznih področjih.

Dejstvo je tudi, da je koalicijska pogodba, ki smo jo podpisali koalicijski partnerji, v okrog 90 procentih del naših programskih izhodišč. Tako, da to, da nismo imeli programa, ne drži.

Zdaj pa če pogledamo to, kaj je bilo do sedaj narejeno … Tiste ključne stvari, ki jih je treba poudariti: stabilizacija političnega prostora, tudi sprememba oziroma vsaj manjša sprememba političnega diskurza, torej da ni prisotna le težnja po delitvi, ampak tudi po sodelovanju. Potem konsolidacija javnih financ - priznati moram, da nam je to vzelo vač časa, kot smo mislili, da bo potrebno. Kaj ta konsolidacija javnih financ pomeni? To pomeni, da smo s tem zagotovili ugodnejše pogoje za gospodarsko rast. Z izstopom slovenije iz  t.i. finančnega nadzora Evropske komisije in z vsem ravnanjem, ki je pripeljalo do tega, smo vsem finančnim institucijam, od katerih smo glede na našo višino državnega deficita žal v tem trenutku še zelo odvisni, dali pozitivne signale, ki so jih tudi pozitivno sprejeli. Kar pomeni, da so se obrestne mere na ta deficit začele zniževati, posledično pa to pomeni, da država manj plačuje za obresti in je več denarja namenjnega za javno porabo. Posledica tega so bila tudi pogajanja o plačah v javnem sektorju. Plače v javnem sektorju so se prvič po krizi začele zviševati, sproščena so bila napredovanja, ravno tako pa se je povečal regres za javne uslužbence. Tudi mali človek, če smem uporabiti to besedo, je imel nekaj že od tega, da so se javne finance konsolidirale. Na drugi strani pa tudi gospodarstvo. Čeprav je žal ta bančni kreditnii krč še vedno zelo prisoten, je vseeno  nekoliko manjši ravno zaradi tega.

Omeniti je pa treba še nekaj, kar ni bilo v programu, nas je pa nepričakovano doletelo. To je bilo vsaj do sedaj uspešno upravljanje s tako imenovano migrantsko krizo oziroma tokom, ki je potekal čez Balkan. Dejstvo je, da je bila to v drugi polovici prejšnjega leta ena od glavnih preokupacij. Verjamem, da bo tudi v prihodnje uspešna. Čaka nas pa še marsikaj. Veliko dodatnega dela bo potrebno, da bo gospodarstvo še svobodneje zadihalo.

Omeniti je pa treba še eno zadevo, ki je bila v veliki meri tudi že realizirana, to je zmanjševanje birokratskih ovir. Vemo, da je ta država polna nekih ovir, aktov, ki podaljšujejo postopke in po dobrem letu in pol so bili številni postopki že poenostavljeni. Ocena je, in gre za kar natančno oceno, da je na ta način družba prihranila okoli 360 milijonov evrov. To je eden od fokusov, s katerim bomo nadaljevali še naprej, konkretno kar se tiče umeščanja objektov v prostor, kjer bomo vložili še dodatne napore. To je pomembno tako za posameznega državljana, da si bo lahko hitreje in ceneje postavil hišo oziroma si zagotovil nastanitvene zmogljivosti. Po drugi strani pa bomo s tem postali privlačnejši za tuje investitorje. Teh zgodb, zaradi katerih so si premislili oziroma zapustili Slovenijo ravno zaradi umeščnaja v prostor oziroma zaradi vseh teh potrebnih dovoljenj, da bi začeli s proizvodnjo, je veliko. Tako tudi na primer pivovarna v Gornji Radgoni. Tukaj računamo, da bo v naslednjem letu narejen že velik preboj.

Ravno tako pa bomo stremeli k temu, da bomo gospodarstvu omogočili večjo konkurenčnost s tem, da bomo omogočali večjo fleksibilnost zaposlitve, s tem, da se ne zniža socialna varnost.

Tu je tudi zdravstvena reforma. Zadeva je sledeča: do zdaj so bile izvedene številne priprave, v drugi polovici leta pa bo šlo v realizacijo kar nekaj zakonov, ki so temelj za spremembe zdravstvenega sistema. Te spremembe zdravstvenega sistema pa ohranjajo javnozdravstveno mrežo, ki je tudi financirana na podoben način kot sedaj. Na eni strani z elementom solidarnosti, na drugi strani pa z mnogo večjim zagotavljanjem učinkovitosti sistema in pa mnogo bolj jasno delitvijo med javim in zasebnim, kot je bilo do sedaj. Sta pa oba ta elementa, tako javni kot zasebni, še vedno pomembna za delovanje zdravstva.

To je eno področje, drugo področje, zaradi katerega se zavedamo, da ima javnost velika pričakovanja, pa je delovanje pravne države. Velik del tega, kako učinkovita je pravna država, ni toliko v pristojnosti vlade oziroma državnega zbora, ampak tretjega stebra, torej pravosodja. Tu pa načrtujemo, da bo prišlo do ureditve sistematičnega preiskovanja, recimo bančne luknje, sistemske korupcije, torej da bodo organi dobili pomoč s strani strokovnjakov in da bo to sistemsko urejeno.  Prav tu je bil največji problem: zaradi kompleksnosti te sistemske korupcije je treba vsem organom, tudi pravosodju pomagati in to s pomočjo strokovnjakov. Tudi to nameravamo urediti. Prav tako se je tudi kazenski že spremenil in se bo spremenil še dodatno. Insolventna zakonodaja, torej kar se tiče stečajnih postopkov je bila urejena tako, da je bolj po meri tistih, ki so žrtve in ne tistih, ki so krivci za to, da do stečajev prihaja.

Bi pa ob tem rad poudaril to, da smo šele na sredini mandata. Pred kratkim smo že delali oceno, v kolikšni meri je izpolnjena koalicijska pogodba. Ocenjeno je, da smo dobro tretjino zapisanega v koalicijski pogodbi že realizirali. Tukaj se bolj kaže naša politična neizkušenost promoviranja rezultatov, ne pa nedoseganje rezultatov.

Rezultati javnomnenjskih anket kažejo, da stranka izgublja na priljubljenosti. Razumete to kot nezaupnico vaših volivcev?

Tukaj bi jaz govoril o dveh ključnih dejavnikih, ki vplivata na to. Kot prvo če pogledamo prve ključne dosežke: reševanje javnofinančne krize zagotovo ni priljubljeno. Zmanjševanje deficita najprej pomeni varčevanje, ki je vedno nepriljubljeno. To so učinki, ki jih ljudje občutijo predvsem negativno, če že sploh je kakšen občutek. Tudi migrantska kriza je zadeva, ki je s človeškega vidika občutljiva in zelo hitro lahko razdvaja. Na eni strani, kar smo mi vedno poudarjali smo pri tem odgovorni do svojih državljanov, po drugi strani pa želimo biti tudi humanitarni. Situacija, predvsem obnašanje naše južne sosede Hrvaške, nas je prisilila v postavljanje tehničnih ovir, ki pa so same po sebi nekaj, s čimer se posameznik zelo težko sprijazni.

Mi seveda šele prihajamo v fazo, ko se bodo videli pozitivni rezultati našega delovanja. Doslej so bile predvsem nepriljubljene zadeve, ker je bilo treba narediti red oziroma narediti tisto, kar trem predhodnim vladam ni uspelo narediti od 2009 do 2013. Je pa dejstvo, da so bila pričakovanja ljudi visoka. Upravičeno visoka. Konec koncev so bila tudi naša pričakovanja, kaj bomo lahko in kako bomo bomo to naredili, visoka. Ko pa prideš v ta politični prostor in začneš delovati, je pa … Tudi kot smo prej govorili o odpravljanju birokratskih ovir, moramo tukaj govoriti o ovirah. Oziroma tudi tukaj je zelo veliko stvari, ki jih moraš postoriti, da je pravzaprav viden mali rezultat. To je posledica tega, da se je naš sistem četrt stoletja vsaj delno razvijal v napačno smer. Tega pač ne moreš postoriti v dveh letih, pričakovanja ljudi pa so bila, da bo to storjeno takoj. Mi smo, kot ste sami na začetku dejali, stranka, ki je stara dve leti. Naši volivci so ljudje, ki verjamejo v spremembne, v boljše. Nam ti ljudje niso zvesti za vsako ceno. Imate stranke v našem političnem prostoru, ki imajo zveste volivce, ki so njihovi, ne glede na to, kaj naredijo. Zato so lahko in še bodo delale marsikaj. Nas pa vsaka napaka ali pa prepočasno delovanje, stane.

Ampak še enkrat, mi se obnašamo odgovorno, nimamo težav tudi s tem, da priznamo napako in jo odpravimo. To smo kar nekajkrat dokazali pri številnih zadevah, pa naj govorimo o politični odločitvi ali tudi pri kadrovskih zadevah. Ko smo ugotovili napako, smo to vedno odpravili.

Ljudje imajo od novih obrazov v politiki ponavadi velika pričakovanja. Kako vi od znotraj vidite ta pričakovanja, ki prihajajo od zunaj? So pogosto nerealna?

Še nekrat bom rekel: čisto legitimna, upravičena. To, da si oni želijo živeti v boljši družbi, v družbi, kjer bodo za vse veljala res enaka pravila, ne le da bodo samo napisana, ampak da bodo za vse res enaka, da bodo imeli vsi enake možnosti in konec koncev imeli tudi zagotvljeno neko raven socialne varnosti. Tukaj bi rad poudaril, da mi zagovarjamo socialno državo, ker smo socialno liberalna stranka. Hkrati pa se zavedamo, da si lahko privoščimo toliko socialne države, kot nam jo gospodarstvo omogoča. Zaradi tega hkrati podpiramo tudi tržno gospodarstvo, ki bo omogočalo čim višjo raven socialne države. In treba je najti pravo ravnotežje, to je ta sredinskost, ki nas krasi. O tem, da so njihova pričakovanja neupravičena: kot sem sam dejal, pa niso mogla biti izpolnjena v tako kratkem času, kot so ljudje sami pričakovali. Veliko dela nas še čaka. Prej sem govoril o tem, kaj vse še nameravamo narediti. Mandat poteče čez dve leti in mi verjamemo, da bodo pozitivni rezultati mnogo bolj vidni, s tem pa povrnjeno zaupanje. Poudaril bi še tisto, da je tisto javno mnenje, ki v politiki res šteje, tisto, ki je vidno v času volitev. Če se neprestano obnašaš le po javnem nemnju, moraš voditi populistično politiko, ki je lahko na kratki rok všečna, na dolgi pa, kot je tudi primer Slovenije pokazal, tudi zelo problematična ali celo katastrofična. Zelo lahko je ljudem nekaj všečnega obljubiti, mnogo težje pa je potem to realizirati ali plačati.

Večina novih političnih strank, ki so v preteklih letih vzniknile v Sloveniji, je nato tudi dokaj hitro poniknila. Vas to spravlja v nelagodje?

Ne, to je za nas pravzaprav opomin, da moramo biti neprestano pozorni, da ni časa za počitek, za hvalo, za slavo, ampak da je treba samo trdno delati. To je ena stvar, druga pa – prej ste omenjal nove politične obraze – mi smo dejansko vzniknili iz nič. Mi nimamo stricev iz ozadja, tudi tet ne. V zgodbo smo res šli ljudje, ki smo se na takšen ali drugačen način javno ali politično že udejstvovali, preko civilne družbe ali bolj v znanstveno-raziskovalnih krogih. Potem pa smo si, kot je bilo na začetku rečeno, drznili prevzeti odgovornost, da gremo v politiko, delat v prve vrste. Zavedamo se tega in z vso odgovornostjo delamo na tem, da se nam to (opp. da bi dokaj hitro poniknili kot stranka) ne bi zgodilo. Krepimo, konsolidiramo stranko v vseh njenih elementih. Jasno nam je, da smo na političnem parketu, na katerem naši konkurentje mnogo dlje delujejo in da jih to, da smo mi mladi, ne zanima. Tako kot konec koncev pravzaprav upravičeno tudi javnosti, ki želi samo rezultate.

Kje v slovenskem političnem prostoru vidite stranko po koncu mandata te vlade?

Kot sem že prej dejal, sredina, oziroma bolj natančno mi smo levosredinska stranka. Kaj pa bo in v kakšni koaliciji, pa bodo najprej pokazale volitve, nato pa tudi koalicijska pogajanja, ki bodo temu sledila. Smo pa v osnovi socioalno liberarna stranka, kar pomeni levo sredinska zgodba.

Menite da boste znova vodilna stranka?

Seveda mislimo, da bomo ena od vodilnih, vedno moraš  biti v tej zgodbi s tako zastavljenimi cilji. Eden od razlogov zakaj: če hočemo nadaljevati to politiko, ki smo jo zdaj zastavili, potem je treba v to ne samo verjeti, ampak tudi delati za to, da ostanemo ključni garant temu. Zato, da bo družba izšla tudi iz družbene krize, o kateri sem prej govoril.