FOTO: V NLB poslovalnici Lendava razstavili prvi slovenski denar - Lipe

Ob 25. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije so v poslovalnici NLB Lendava pripravili razstavo, Lipa – prvi slovenski denar. Poleg otvoritve razstave so tokrat pripravili še predavanje mag. Jožefa Muršiča, ki je predstavil javnosti neznane zgodbe finančnega osamosvajanja Slovenije. Razstava bo na ogled vse do 20. julija v prostorih NLB Poslovalnice Lendava.

Na današnji razstavi je svojo bogato zbirko prvega slovenskega denarja – Lipe predstavil zbiratelj mag. Jožef Muršič v sodelovanju in ob povabilu Društva zbirateljev Pomurja »Lindva« in NLB poslovalnice Lendava.

Namen tokratne razstave je bil predstaviti kako je nastajal prvi slovenski denar 1989 – 1992,  kovanci in bankovci. Leta 1989 je 15. maja nastal Lipa holding z namenom, da bo pripravil in uvedel prvo slovensko valuto, ki bo imuna na inflacijo. Lipa naj bi bila kot simbol slovenske državnosti. Denar je v tistih časih zelo hitro izgubljal svojo vrednost, saj so ljudje zaradi tega plače trošili že vnaprej v obliki čekov. Namreč, ko so ljudje dejansko prejeli plačo v roke je slednja zaradi inflacije že izgubila večji del svoje vrednosti.

Lipa je bil prvi slovenski denar s slovenskimi napisi in tudi s slovenskimi podobami. Bankovci naj bi po takratnih načrtih imeli tudi vrednost izpisano v dveh tujih jezikih – v madžarskem in italijanskem jeziku. Prva faza je izdelava osnutka denarja, ki ga pripravi umetnik. Kovanec seveda mora vsebovati določene podatke in obliko, zato umetnik nima čisto prostih rok izdelave. Ko je denar potrjen s strani politike se izdelajo negativi in šele potem lahko gre v izdelavo. Pri bankovcih je pomembno, da imajo čim več motivov in barv ter zaščitnih elementov, saj jih je tako težje ponarediti.

Denar lipa je bil zelo kratek čas v obtoku, tudi v Lendavi je krožilo nekaj kovancev. Lipe so potem kasneje zamenjali boni, ki so bili v obtoku le nekaj mescev, preden je bil uveden tolar kot prva uradna slovenska valuta.

Skupina Lipa holding je doživela neslavno usodo in propadla. Tako je bila dediščina Lipe holdinga razgrabljena. Zato že pripravljeni bankovci, ki so že bili natisnjeni niso nikoli ugledali »luči sveta«. V tistem času so v Celju bankovce lipe na veliko tiskali na vstopnice takrat bivših olimpijskih iger. Tudi z namenom, da zavedejo obveščevalne službe bivše skupne države. Bankovci so bili tako dobro varovani, da niti eden bankovec ni izginil. Razen enega, ki so ga zalepili na steklo, ampak je tudi slednje ostalo v tiskarni. Tako je zgodba Lipa holdinga ostala zamolčana zgodba in zaradi tega Muršič meni, da jo je potrebno predstaviti javnosti in ta del skrite in »skrivnostne« naše zgodovine.

Muršič ima veliko zbirko gradiva, dokumentacije in denarja lipe, kljub temu pa še veliko stvari v zbirki manjka. Zato namerava v prihodnje obiskati arhive obveščevalnih služb v Srbiji in raziskati ter zbrati dokumentacijo zakaj so takratne obveščevalne in proti obveščevalne službe odločile, da ni prišlo do tiskanja valute lipa v Cetisu v Celju. Na drugi strani pa tudi ugotovili kdo je bil za in proti izdaji prve slovenske valute – lipe.

Prisotne je nagovoril še predsednik društva zbirateljev Pomurja »Lindva« Franc Koren. Slednji je povedal kako se spominja, kako je takrat vnovčil prve lipe v gostinskem lokalu v Lendavi. Takratne lipe so zaradi kovine imele večjo vrednost, kot je bila njihova nominalna vrednost. Zgodba lipe se je dokončno končala leta 1994.

Prisotne je pozdravila še Kornelija Baša vodja Poslovalnice NLB Lendava, ki je povabila vse na razstavo, ki bo na ogled do 20. julija. Takrat pa pripravljajo že nove dogodke, ki se bodo zvrstili v njihovi poslovalnici.

Več fotografij v spodnji galeriji ...