Kakšni so prvi odzivi slovenske politike na izstop Velike Britanije iz EU?

Britanci so na zgodovinskem referendumu po 43 letih izglasovali izstop iz Evropske unije. Na volišče je prišlo 72,1 odstotkov volilnih upravičencev. David Cameron je že napovedal, da bo jeseni odstopil. In kakšni so prvi odzivi slovenske politike?

BBC poroča, da je po vseh preštetih glasovih 51,9 odstotkov Britancev glasovalo za izstop, 48,1 odstotkov pa za obstanek. Škoti in prebivalci Londona so glasovali prepričljivo za obstanek, najbolj odločni za izstop pa so bili prebivalci Anglije in Walesa. Volilna udeležba je bila najnižja v severnem predelu Anglije.

Predsednik vlade RS dr. Miro Cerar je glede izida referenduma o nadaljnjem članstvu Združenega kraljestva v Evropski uniji dejal, da spoštuje »demokratično izraženo voljo britanskih kolegov«, a jo hkrati obžaluje: »Prepričan sem, da je treba Evropsko unijo ohraniti in še nadalje krepiti kot skupnost in projekt spodbujanja miru, sodelovanja, svobode in varnosti.«

Poudaril je, da Evropska unija ostaja in mora obstati tudi brez Združenega kraljestva: »Za to se bom zavzemal z vso močjo. Prepričan sem, da bo referendumska odločitev za izstop, po verjetnem kratkotrajnem obdobju relativne negotovosti mednarodnih trgov, vodila v dodatno utrditev Unije in spodbudo k njeni prenovi. Takšni, ki bo omogočila, da se bomo s sodobnimi izzivi spopadli bolj učinkovito, z večjo mero solidarnosti, odločnosti in tesnejše povezanosti. Čas je, da se ponovno resno posvetimo naši skupni prihodnosti, predvsem tistim konkretnim elementom v prid našim državljanom, ki nas povezujejo in delajo močnejše.«

»Slovenija vsekakor ostaja močno zavezana nadaljnji krepitvi Evropske unije. Kot njena članica večjih neposrednih posledic, povezanih z izhodom Združenega kraljestva iz Unije, ne pričakujemo. Dolgoročne posledice odločitve Združenega kraljestva pa bodo odvisne od dogovorjene nove oblike sodelovanja te države z Evropsko unijo,« je zaključil premier.

Pri SD so na referendumsko odločitev Britancev objavili naslednje stališče:» Socialni demokrati obžalujemo, da so britanski državljani izglasovali izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Tesen rezultat kaže, da bi lahko bila odločitev tudi drugačna in da se mnogi na Otoku zavedajo negativnih posledic, ki jih ta odločitev prinaša tako za državo kot za EU.

Znašli smo se v popolnoma novi situaciji, v kateri bomo vsi skupaj sproti ugotavljali, kaj ta izstop pravzaprav prinaša. Tako organizacijsko kot vsebinsko bo treba na novo postaviti pravila in razmerja. Za EU, ki v tem trenutku bolj kot karkoli drugega potrebuje povezovanje, je to seveda težka preizkušnja. V preteklosti je bilo nekaj signalov, da bi na podoben način lahko svoje članstvo preverjale tudi nekatere druge članice.

Socialni demokrati si nikakor ne želimo, da bi referendumi postajali nekakšno politično orožje. Zato se je treba obrniti k voditeljem in k državljanom in skupaj določiti, kaj si želimo od EU in kdo je pri tem še pripravljen sodelovati in na kakšen način. V prihodnjih mesecih in letih bo gotovo narejenih veliko analiz, v tem trenutku pa je pomembno to, da prelomnico prečkamo trezno in z mislijo na to, da se iz izkušenj in napak lahko učimo, da jih pa ne smemo ponavljati.«

»Danes smo se zbudili v drugačni in šibkejši Evropski uniji,« je po odločitvi Velike Britanije, da izstopi iz EU dejal vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu in podpredsednik SDS dr. Milana Zver. »Zagotovo pa so se Britanci zbudili veliko bolj osamljeni in oslabljeni, kot ostali državljani Evropske unije. A dejstvo je, da smo izgubili vsi. Čeprav so meseci pred nami velik izziv za evropsko povezovanje, pa sem prepričan, da so varnostni mehanizmi Evropske unije dovolj močni, da bodo vzdržali tudi ta šok,« je poudaril.

»Zdaj je čas za to, da postrojimo vrste in pričnemo z delom za boljšo in popolnejšo Evropsko unijo. Zagotoviti moramo tudi, da se vprašanja nadaljnjih odnosov med obema stranema rešijo kar se da hitro. Britanci se včeraj niso odločali o usodi Evropske unije, ki čeprav ranjena in nepopolna, ostaja trdno povezana, vendar so se odločali izključno o svoji usodi. Pred EU je nedvomno čas samorefleksije in reforme k boljši Uniji, ki naj bo velika pri velikih izzivih in majhna pri majhnih,« je dejal.

»Obstaja pa nevarnost, da bodo evroskeptiki ta trenutek, ko smo kot skupnost ranljivi, izkoristili za nadaljnje razgrajevanje Evropske unije. Ključno je, da ne izgubimo perspektive, sicer bi lahko iskra, ki je preskočila z Brexitom, zanetila večji ogenj, ki bi lahko resno ogrozil evropski projekt miru. Mir danes ni več samoumneven,« je še povedal Zver.

Foto: Arhiv Pomurec.com