FOTO: Na Srednji Bistrici razstava mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora

Včeraj so na Srednji Bistrici odprli razstavo zbranega gradiva na 26. Mednarodnem arhivskem raziskovalnem taboru. Slednji je potekal na Srednji Bistrici in v naselju Marokföld na Madžarskem. Na taboru je sodelovalo devet dijakov in ena študentka. Razstava bo na ogled v vaškem domu na Srednji Bistrici vse do petka 8. julija 2016.

Raziskovalni tabor je sta vodila Gordana Šovegeš Lipovšek in Jure Maček oba iz Pokrajinskega arhiva Maribor, ter dva mentorja dr. Paksy Zoltan iz Zalaegerszega in Ferenc Pal iz Szombathelya. Šovegeš Lipovškova je tudi povezovala program otvoritve razstave. Letos je potekal že šestindvajseti tabor zaporedoma. Tabori vedno potekajo v Prekmurju. Sprva so tabori potekali v dvojezičnih naseljih. Sedaj pa so se lotili raziskovanja tudi v ostalih predelih Prekmurja. Tako so v preteklih letih tabori potekali že v notranjosti Prekmurja v Svetem Juriju, Rogaševcih, Gomilici, Turnišču, Črenšovcih, Veliki Polani in nekaterih ostalih krajih. Letos pa so si izbrali za raziskovanje Bistrico.

Mednarodni arhivski raziskovalni tabori so se začeli leta 1991 z namenom, da se zbere in evidentira gradivo, ki ga imajo ljudje pri sebi doma, ter da se na koncu pripravi razstava zbranega gradiva. Zelo pomemben vidik je sodelovanje med tremi arhivi, torej med slovenskim Pokrajinskim arhivom Maribor in dvema županijskima arhivoma Szombathely in Zalaegerszeg na Madžarskem. Sodelovanje med temi tremi arhivi poteka že od vsega začetka.

V arhivske raziskovalne tabore so vsako leto vključeni tudi dijaki, ki prihajajo iz obeh strani meje. Dijaki s tem premagujejo stereotipe, spoznavajo kulturo druge narodnosti, jezike, spoznavajo zgodovino o kateri se ne učijo v osnovnih in srednjih šolah. Na taborih pa spoznavajo kako so veliki zgodovinski dogodki vplivali na male in navadne ljudi, ki pa je v šolskih učbenikih ne najdemo. Na letošnjem taboru je bilo deset udeležencev. Na taborih sodelujejo dijaki, letos pa so vključili še študentko etnologije in kulturne antropologije, ki je v okviru tabora opravljala tudi obvezno prakso. Udeleženci tabora so bili dijaki iz Madžarske in soboške ter lendavske gimnazije. Zaželeno je, da dijaki poznajo madžarski jezik, kar pa ni pogoj, saj so komunicirali v angleškem jeziku.

Glavni organizator mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora je Pokrajinski arhiv Maribor. Potem pa se vsako leto izmenjujeta arhiva iz Madžarske. Eno leto sodeluje arhiv iz Szombathelya, drugo leto pa spet arhiv iz Zalaegerszega. Delo arhivskega raziskovalnega tabora poteka na način, da se dijaki pod vodstvom mentorjev  tabora odpravijo na teren po hišah, kjer se predstavijo, razložijo s kakšnim namenom so prišli in povprašajo po gradivu. V kolikor naletijo na arhivsko gradivo ga pregledajo, potem izberejo in pripravijo za razstavo. Po razstavi se vso razstavljeno gradivo vrne lastnikom.

Fotografija Prekmurskih izseljencev iz leta 1926 nastala v Chicagu

Raziskovalni tabor traja šest dni ob koncu šolskega leta in sicer tri dni v Sloveniji in tri dni na Madžarskem. Tako, da vsi udeleženci tabora raziskujejo tako na Madžarskem, kakor tudi v Sloveniji. Zbrano gradivo letošnjega tabora je predstavil dr. Káli Csaba namestnik direktorja iz arhiva v Zalaegerszegu iz županije Zala. Velikokrat je na taborih prisoten tudi dr. Laszlo Gönc državni poslanec, ki je sodeloval pri vseh taborih od leta 1991. 

Najstarejši najden dokument je iz leta 1849 in sicer gre za predporočno pogodbo, ki so jo našli na Madžarskem. Na Bistrici pa so našli eno veliko fotografijo, ki je nastala leta 1926 v Chicagu in na kateri so baje čisto vsi Prekmurski izseljenci.

Najstarejši najden dokument na letošnjem taboru - predporočna pogodba iz leta 1849

Poleg zbiranja dokumentov imajo v programu tabora tudi druge aktivnosti. Na letošnjem taboru so poslušali predavanje dr. Kovacs Attile, ki je predaval o Madžarski revoluciji leta 1956, katere letos obeležujejo šestdeseto obletnico. Takrat je Madžarsko zapustilo dvesto tisoč ljudi in nekaj tisoč jih je prestopilo mejo prav v Prekmurju, kjer so bili nastanjeni v begunskih taborih. Obiskalo so tudi razstavo prišel je glas – prvo svetovno vojno v Prekmurju. V kulturnem programu otvoritve razstave so sodelovali domači pevci in otroci OŠ Prežihovega Voranca iz Srednje Bistrice. Prisotne je nagovorila še nekdanja direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor.

Več fotografij v spodnji galeriji ...