Jurij Kozar uresničil življensko željo: postal je strojevodja vlakov na lastni železnici

Železnico je postavil kar na domačem dvorišču.

Danes 55-letni Jurij Kozar iz Prosečke vasi v Prekmurju na Goričkem se je kot predšolski otrok z dedkom večkrat odpravil peš v Mačkovce na železniško postajo in se z vlakom, ki so mu tedaj pravili »Gorička Mariška« odpeljal v Mursko Soboto. Tako v Mačkovcih, kot v Soboti, mu je največjo pozornost zbujala lokomotiva in tedaj se mu je »porodila« želja, da bi bil voznik vlakov. Toda leta 1968 je bila ukinjena železniška proga med Mursko Soboto in Hodošem, za Jurija se je »podrl železniški svet«, odločil se je za poklicno preusmeritev. Še vedno ga je »vlekla« smer strojništva in tako je postal žerjavist.

Ko se mu je pred tremi leti poslabšal globinski vid, so mu v sosednji Avstriji, kjer je delal zadnja leta, ponudili prekvalifikacijo ali invalidsko upokojitev. Odločil se je za upokojitev ter začel lani spomladi uresničevati svoje mladostne sanje: postati strojevodja lokomotive na železnici.

Pri njegovih načrtih ga je žena Lidija podpirala in pričel je z gradnjo ozkotirne železnice (svetovna standardna širina tira je 127 mm). Po petnajstih mesecih si lahko na njegovem dvorišču ogledamo 150 metrov železniške proge (od tega v dolžini 60 metrov poteka po viaduktu), dva stranska tira, remizo (prostor za shranjevanje tirnih vozil), vstopno postajo, prometne znake za prehode čez železnico, prometne oznake ob progi za strojevodje, kretnice, lokomotivo (osemkrat manjšo klasično »Dieselko« z dvema elektromotorjema, dolga je 2,6 metra in težka 255 kilogramov, razvije hitrost do 10 kilometrov na uro, speljuje in zavira), en potniški vagon (za prevoz dveh potnikov) in tovorni vagon (v njem pozimi vozi drva iz drvarnice do peči). V model lokomotive kot strojevodja tudi sam sede in z njo upravlja.

Ima pa Jurij Kozar na dvorišču še žerjav, ki ga je rešil pred razrezom in odvozom na odpad. Tudi tega je kot nekdanji poklicni žerjavist usposobil in z njim oziroma v posebni košari goste dvigne »na najvišjo točko v Prosečki grabi«. Pod nebo je 28. julija popoldne dvignil tudi svoje goste, kajti ob potočku Gajika, ki teče skozi Prosečko vas s 178 prebivalkami in prebivalci, so ga na številki 44 obiskali člani moškega bibličnega krožka, ki deluje pri Evangeličanski cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti ter v razgovoru z njim, pa tudi njegovo ženo Lidijo, obnovili nekatera svoja znanja, pridobili pa tudi številna nova in to s številnih področij: matematike, fizike, tehnike, strojništva, elektrotehnike… To vse Jurij Kozar odlično obvlada, da je pravzaprav vse okrog izgradnje ozkotirne železnice in treh železniških vozil doslej na domačem dvorišču ter postavitve žerjava izdelal brez poprejšnjih načrtov. Sam pravi, da kar si je zamislil, je izdelal v naravi ter preizkusil na »kraju samem«, če deluje.

Avtor: Lipe Juhart

Več fotografij v spodnji galeriji ...