V Daševem vrtu na Suhem vrhu zorijo rdeča superživila

Dašev vrt goji jagod se razprostiran na Suhem vrhu, nad Tešanovci in Moravskimi Toplicami. Na okoli 20 arih zemlje raste preko 100 grmov, na katerih prav te dni obirajo zrele rdeče plodove tega superživila. 27-letni študent podiplomskega študija na Ekonomski fakulteti, ki je zaradi študija razpet med Ljubljano, domačim Rakičanom in vrtom na Suhem vrhu, nam je zaupal zgodbo o svojem  vrtu.

Od kod ideja za vzgojo goji jagod oziroma kako se je ta tvoja zgodba z goji jagodami začela?

V bistvu sem se že od nekdaj rad ukvarjal z vrtnarjenjem, istočasno pa upal, da bi lahko iz hobija ustvaril uspešno zgodbo, ki bi imela koristi za več ljudi. Nad goji jagodami sem se navdušil pred nekaj leti, ko mi je soseda, s katero tudi večkrat poklepetava o delu na vrtu, podarila takrat še neznano rastlino. Posadil sem jo na domačem vrtu in po premagovanju določenih ovir, mi je uspelo vzgojiti čvrst in zelo roden grmiček.

Pred tem sem goji jagode poznal zgolj v sušeni obliki in vedno, ko sem v roke vzel embalažo, sem opazil, da so uvožene iz Kitajske. Pri tem so me zmotili dolgi kilometri in ovire, ki jih morajo premagati, da pridejo na police velikih samopostrežnih trgovin. Dejstva, na katera večina ljudi pozabi. Glede na to, da goji jagode lahko uspešno vzgojim v domačem okolju, se je rodila ideja, da bi lahko posadil kar cel nasad. Z veliko pomočjo moje družine in prijateljev se mi je želja uresničila. Posadili smo nekaj več kot sto sadik, ki so se odlično ujele z okoljem Krajinskega parka Goričko, uspešno prestali lansko debitantsko sezono, letos pa pričakujemo več kot sto kilogramov zdravih rdečih sadežev.

Kaj je vse potrebno urediti na vrtu in kdo ti pomaga pri delu?

Pri delu mi največ pomaga moja družina, predvsem z očetom sva več ali manj vsak vikend zgoraj, kot radi pravimo, občasno mi pa pomoč nudijo tudi moji prijatelji.

Goji jagoda načeloma ni zahtevna rastlina, tudi prekmursko podnebje ji dobro dene, kljub temu pa je za dober pridelek potrebna velika mera potrpežljivosti in trdega dela.

Sadike se zgodaj spomladi in pred zimskim spancem pognojijo, da dobijo vsa potrebna hranila za zdravo rast, precej pogosto pa je potrebno odstranjevati plevel, med redovi kositi travo, iz sadik odstranjevati divje poganjke, ki zavirajo rast, obrezovati veje, da se rastlina lahko primerno razvija skozi vso poletje, v primeru ekološke vzgoje pa zalivati in sadike zaščitit z naravnimi krepčili. Mi uporabljamo pripravke iz nabranih kopriv, njivske preslice in kamilice. Prav tako je sadikam priporočljivo nuditi naravna sredstva na osnovi amino in huminskih kislin, kajti na ta način lažje prenašajo stresna obdobja kot so neurja, nagla temperaturna nihanja in podobne vremenske nevšečnosti.

Koliko pridelka pričakuješ letos in kakšne načrte imaš s pridelkom?

Trenutno sem zaradi zakonskih obveznosti omejen samo na prodajo sveže pobranih plodov, tako da je pridelek v večji meri namenjen zgolj direktni prodaji, v načrtih za prihodnost je pa definitivno tudi predelava. Lani sem se osredotočil predvsem na fizične osebe in lokalna podjetja v Pomurju, letos sem pa naredil korak naprej in poleg tega navezal še stike z nekaterimi podjetji izven naše regije. Vzpostavili smo tudi spletno stran www.dasevvrt.si in Facebook stran https://www.facebook.com/dasevvrt/, ki predstavljata pomemben komunikacijski kanal, kjer ljudje lahko najdejo vse, kar jih zanima v zvezi z goji jagodami. Torej, kaj sploh so goji jagode, zakaj so tako posebne, kje jih uporabiti ipd.

Zadnje čase v mnogih receptih zasledimo, da vsebujejo tudi goji jagode. Kateri pa je tvoj najljubši recept oziroma kje jih najraje uporabiš?

Res je, recepti, katerih del so tudi goji jagode, so v porastu in mislim da bodo taki recepti v prihodnje še popularnejši. Jaz si najraje namešam kakšen sadni ali zelenjavni napitek, iz gojih jagod pa skuham tudi zelo dobro marmelado in omako za mesne jedi, ki se zelo dobro prileže k dobremu kosu govedine ali divjačine.

Se soočaš s kakšnimi težavami, na primer pri prodaji, vzgoji, z vremenskimi nevšečnostmi…?

Največ težav mi povzroča slabo in hitro spremenljivo vreme. Goji jagode so namreč občutljive na daljša vlažna in deževna obdobja, posledica tega pa je pojav sive plesni, ki ob močni razširitvi lahko uniči ves pridelek. Ker v nasadu ne uporabljam nobenih farmacevtskih pripravkov za preprečevanje in omejevanje te bolezni, se proti temu borimo na sadikam in okolju bolj prijazen način. Najučinkovitejše do sedaj je bilo zalivanje in škropljenje z naravnimi pripravki, ki sem jih omenil že prej.

Kakšne načte imaš s svojim vrtom v prihodnje?

Načrti za prihodnost so že v izdelavi, ampak zaenkrat naj to ostane skrivnost. Z gotovostjo vam pa lahko povem, da bodo v prihodnosti na mojem vrtu domovale še nekatere druge rastline.  

Foto: osebni arhiv Dašo Gomboc

Več fotografij v spodnji galeriji ...