Ali so današnje generacije otrok pomehkužene?

Otroci so naše največje bogastvo. Kljub temu pa se marsikdo dandanes sprašuje, ali se s tem, da vsakdo želi le najboljše za svojega otroka, se otroke preveč ščiti in se jim preveč dovoli, ne doseže prav obraten učinek: namreč, da so otroci vajeni, da z malo vloženega truda dosežejo vse kar hočejo in dobijo vse kar hočejo. Ali povedano z malo manj besedami: so pomehkuženi.

Velikokrat je govora o tem, da vse kar počneš, počni zmerno. Torej bi lahko dejali, da to velja tudi za vzgajanje otrok. Je že res, da vsak starš ima rad svojega otroka in zato ga na vsakem koraku poskuša zaščititi. Ampak, ali je tako prav? Življenje je na trenutke težko, včasih tudi nepravično. Če otrok tega občuti v svojem otroškem življenju, mu bo prav gotovo toliko težje v njegovem mladostniškem življenju in v odraslem življenju. Torej v obdobjih njegovega življenja, ko ga starši ne bodo mogli podpirati na vsakem njegovem koraku.

Pa prosim starše, da napisanih vrstic ne razumejo narobe: da naj otrok občuti, da je življenje včasih tudi težko in nepošteno, s tem je mišljeno samo, da mogoče čisto vsakič ne dobi tega, za kar izrazi željo, ali, da se mu včasih pove, da je tokrat kaj tudi ON kriv, ali pa, da se mu v določeni situaciji dovoli, da svoja nesoglasja reši sam (n.pr.: konflikt s prijatelji). Mišljeno je to, da se od mladih nog naj otroka nauči prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Kajti ob vsej ljubezni, ki jo straši otrokom nudijo, se je potrebno zavedati, da če se starši do otroka obnašajo preveč zaščitniško, se bo ta razvil v krhko in nežno dušico, ki ne bo sposobna premagovati niti najmanjših težav.

Nekoč je v hiši bil »šef« oče, danes je to otrok, nekoč je v šoli bil »šef« učitelj, danes je to otrok

Zagotovo se je v novem tisočletju spremenila vzgoja otrok ali pa vsaj pristop, ki ga imajo starši do svojih otrok. Nekateri pravijo, da so bolj zaščitniški (za slabe ocene je kriva učiteljica), drugi da se starši premalo posvečajo primerni vzgoji (pojdi na računalnik, nimam časa, da greva na bazen). Lloyd de Mause vse že navedeno pove bolj prepričljivo kot kdor koli drug: »Svet je zdaj sredi tekme med našo počasi napredujočo vzgojo otrok in našo hitro razvijajočo se uničevalsko tehnologijo.«

Foto: Thinkstock

Nekoč sta pri vzgoji otrok ključno vlogo igrala red in disciplina, danes se na trenutke dozdeva, da se je v naprednem materialističnem svetu to izgubilo. Pa ena primerjava z dela prosti dnevi, ki jih trenutno uživamo s podaljšanim vikendom: ali pri večini družin ni tako, da otrok določa kaj bomo delali oz. kam bomo šli? Vsak starš se naj spomni na svoje otroštvo in razmisli o tem, ko je sam bil otrok, kolikokrat je določal družinske aktivnosti. Verjamem, da bolj malo krat. Podobna slika je v šoli: Starši ko ste bili šolarji, a ni bilo tako, da so še vaši starši imeli spoštovanje in rahlo bojazen pred učiteljem? In kako je danes pri vaših otrocih? Na to vprašanje pa pustim, da si vsak starš odgovori sam pri sebi…..

Morda se komu zdi, da je navedene preveč kritike do otrok in staršev, a žal takšna je slika, ki jo vidim in spremljam že nekaj let iz različnih vidikov. S člankom želim samo opozoriti na to, da se kot cela družba moramo prilagoditi spremembam, ki nam jih prinaša moderna tehnologija in moderni stil življenja (s tem mislim upad fizičnega dela). Kajti, če se svet okoli nas iz dneva v dan spreminja, ali ne bi bilo ključno, da se vsemu temu na pravi način prilagodi tudi način vzgoje otrok. Saj so prav oni naša prihodnost in če bomo na tem področju »zatajili«, potem se vsem skupaj bolj slabo piše.

Foto: bibaleze.si