LOKALNO
Današnji dan je praznik Prekmurcev, saj praznujemo priključitev matični domovini
V Sloveniji je danes državni praznik, s katerim se spominjamo združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na ta dan leta 1919 se je v Beltincih na ljudskem zborovanju zbralo več kot 20.000 ljudi in plebiscitarno podprlo priključitev Prekmurja matici po več kot 900 letih. V počastitev dneva bo v uradu predsednika republike dan odprtih vrat.
Osrednja slovesnost ob omenjenem prazniku je bila že v petek na domačiji Štefana Kovača v Nedelici pri Turnišču. Slavnostni govornik je bil predsednik republike Borut Pahor, ki je poudaril pomen praznovanja omenjenega dne. Na ta način lahko namreč mladi rod tudi po tej poti prepozna »dolg, požrtvovalen, pogumen, narodno zaveden, mestoma zelo trpeč lok naših zgodovinskih izkušenj, ki so nam omogočile, da danes svobodno odločamo o lastnih in skupnih zadevah«, je dejal.
Foto: Arhiv Pomurec.com
Dan združitve prekmurskih Slovencev bodo v uradu predsednika republike obeležili tudi danes, ko bodo ob 11. in 13. uri za obiskovalce odprli vrata predsedniške palače. Ob tej priložnosti bo v predsedniški palači potekal tudi kulturni program, pred predsedniško palačo pa bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske.
17. avgusta se spominjamo dogodkov, ko so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova pripojeni matičnemu narodu. Po koncu prve svetovne vojne so namreč svetovne velesile na pariški mirovni konferenci soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslovanska vojska je tako oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919 in jo 17. avgusta na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih prepustila civilni oblasti.
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Zahvala vsem takratnim akterjem, da lahko danes uživamo to, kar so generacije stoletja pred nami želele dočakati. Prav je, da praznujemo in, da smo ponosni na ta preznik. Praznovati pa bi ga morali vsi, tudi tisti, ki ga ignirirajo, bi lahko bili vsaj solidarni.
Vilmoš Tkalec si zasluži poimenovanje ulice po njem v Soboti.
Bodimo ponosni, da smo Prekmurci, borimo se za svoje dostojanstvo, ne bodimo sužnji in ne predajajmo svojega gospodarstva, znanja, tistim, ki nas uničujejo. Na žalost, prehitro smo uničili in razprodali našo imovino, zato smo tudi v državi na repu, čeprav glava stoji pokončno v našem piščancu(oblika države)
Müra je zašepetala: Strüga moja zlato vala .. Ali so vam vrelci znani, odket ga prineso vali ? Tü kre moje leve strani rod prebiva, rod pregnani ... jokat se je hodo v mene, Z večstoletne grozne teme ... njegove suze so zlato, ki ga skrivam pod vodo. Müra je zašepetala : Kelkokrat sem z mesta vstala, poplavila rodno zemlo ... Tiste, ki slobodo jemlo, v svojem srdi sem iskala, ka bi njim na znanje dala: Ne me Večni zato stvoro, da bi val moj brate ločo, Jaz vezalje sem za nje, ki kre strani mi žive.
Sama patetika, fuj!!!
G. Predsednika obveščam vas,da so v Malih Bakovcih vsi ko§i polni. Prosim za ukrepanje.
Dooobeeerrrr!!!
Se popolnoma strinjam, Vilmoš Tkalec si zasluži ulico v Soboti in še kje v Prekmurju. Prijatelji Sobote, zganiti se je treba, dati pobudo, sigurno bo uspela. Vsa mogoča bedasta imena dajejo ulicam, samo v našo zgodovino je treba pogledati in ukrepati. Pa srečno, Prekmurje.
pod sliko predsednika v slo. parlamentu, ki jo je ukradel Petrletov lujz je Prekmurje boljše živelo. Imeli smo gigante za celi Balkan in s tem tudi zaposlene Prekmurce; spomnite se: SOZD abc Pomurka, Mura, Pomurski tisk, Panonija, Radenska - Prekmurje je haralo na Balkanu. Zdaj pa imamo eno velko sranje iz te žabarije
Pozabil si še napisati, da po osamosvojitvi pri nas še vedno vladajo komunisti in boljševiki, tvojo jokcanje za YU pa te bo res pripeljalo daleč. Prišlo je leto 1991, z njim nova slovenska oblast. Za Prekmurje se kaj dosti ni spremenilo. Mencingerjeva privatizacija skozi certifikate je še bolj obubožala Prekmurskega delavca. Ker ni imel denarja za preživetje, Mencingerjev certifikat pa mu ni mogel plačati najemnine, so jih za drobiž prodajali odkupovalcem»ničvrednega« papirja. Tako se je bogastvo, ki je imelo prekmursko srce, znašlo v lasti različnih pidovskih baronov iz osrednje Slovenije. Danes razen imperija tajkuna Stanka Polaniča, so praktično vsi pomembni gospodarski subjekti v lasti posameznikov ali družb iz osrednje Slovenije. Trgovsko podjetje Potrošnik, bilo je večje od Mercatorja, se je preko nakelskih Živil zlilo v najboljšega soseda, Pomurska banka, zdrava in na čvrstih temeljih je postala del NLB, enako pomurska Zavarovalnica Triglav. Sledil je sovražni prevzem Radenske s strani Laškega, podobna zgodba je tudi pri zdraviliško turističnih centrih v Moravskih Toplicah, Lendavi, Banovcih in Radencih, ki so postali plen Bohoričeve Save, Pomurko je pojedla družina Volk. Seveda se vse to nebi zgodilo, če v vseh teh gospodarskih subjektih na vodilnih položajih ne bi sedele osebe »prekmurski janičarji«, ki so se s prodajo tako ali drugače okoristili, eni s položaji, drugi z denarjem. Danes je realna slika Prekmurja naslednja: Nafta Lendava je praktično v celoti uničena, tekstilni gigant Mura se je tudi z državno in paradržavno pomočjo sesul v prah, Pomurka je likvidirana, Sava ožema zdraviliško turistične centre, NLB je praktično povsod zaprla svoje ekspoziture, Novakova Pošta počenja enako…usta slovenskih oblastnikov pa so še vedno polna besed o skladnejšem regionalnem razvoju.
Boljše da bi ostalo kak je te bilo ker mislim nam slabše ne bi moglo iti kak nam ide zdaj