Kakšna ureditev se obeta na Slovenski ulici v Murski Soboti?

V sklopu priprave Celostne prometne strategije Mestne občine Murska Sobota se nadaljuje javna razprava, ki se bo tokrat zopet navezovala na ureditev Slovenske ulice v središču mesta.

V okviru javne razprave bodo predstavili osnutek ureditve Slovenske ulice ter na interaktivni način z udeleženci vrednotili določene referenčne in izpostavljene prometne težave, ki jih je projektna skupina identificirala na: 1. javni razpravi, na ogledu terena, pri izvedbi intervjujev ključnih deležnikov in v sklopu analize dokumentov, ki so nastali v prejšnjih obdobjih Mestne občine Murska Sobota. Vrednotenje bo skupaj z opravljeno javno anketo osnova za oblikovanje ciljev Celostne prometne strategije MOMS in nato tudi podlaga za ukrepe.

Ključnega pomena je vprašanje: »Kako urediti mesta bivalno bolj prijazno in hkrati spodbuditi utrip ter rast mest s storitvenimi in proizvodnimi dejavnostmi?«

V zadnjem obdobju je predvsem v manjših in srednje velikih mestih prisoten trend upadanja ekonomske in bivalne atraktivnosti v mestnih središčih. Posledica je odliv prebivalstva in dejavnosti iz osrednjih delov mest na mestna obrobja in v bližnjo okolico (proces suburbanizacije). V mestnih obrobjih se tako stopnjuje naselitveni pritisk, povečuje se potreba po potovanjih (tako za ljudi, kot tovor) in mestna središča stagnirajo. Prebivalci so, ob pomanjkanju raznolike in okolju prijazne prometne ponudbe, vse bolj odvisni od osebnega avtomobila.

Kljub temu, da je Slovenska ulica pred časom že bila deležna prenove in je bil zasajen drevored ter ustvarjena širša površina za pešce, kolesarske steze in možnost postavitve letnih teras za gostinske lokale, ulica ni povsem zaživela. Razlogi za to so širši in zagotovo jih ni moč pripisati zgolj posameznemu dejavniku. Vsekakor je potrebno izpostaviti dejstvo, da je v preteklosti bila prometna in prostorska politika v Murski Soboti in v celotni Sloveniji zelo naklonjena individualnemu motoriziranemu prometu. Žarišča prostorskega razvoja so se namreč premeščala iz lokacij maksimalne dostopnosti za celoten prometni sistem (mestnih središč), na lokacije z maksimalno dostopnostjo za individualni motorni promet (lokacije na mestnem obrobju). Potem je tukaj še nezadostna atraktivnost celotnega prostora Slovenske ulice za ljudi, za njihovo zadrževanje in druženje v tem prostoru. Dominanca motoriziranega individualnega prometa je še vedno preveč prisotna in se pogosto kaže v višjih hitrostih motornih vozil. Posledica so prometno varnostna tveganja za ranljive udeležence v prometu. Izpostaviti velja predvsem otroke, gibalno ovirane osebe in starejše. Ni nujno, da je ta nevarnost objektivno prisotna, zadostuje že subjektiven občutek (npr. ključen je občutek staršev).

Prevladujoči položaj motoriziranega prometa se prav tako izraža v slabši kakovosti zraka, višjem hrupu in vibracijah. Ta razvoj ni zadovoljiv in ne prispeva k oživljanju Slovenske ulice in mestnega središča Murske Sobote nasploh. Vsekakor pa bo v prihodnje potrebno več postoriti tudi na področju organizacije različnih dogodkov in aktivnosti, ki bodo privabljali različne skupine ljudi v ta prostor.

Projektna skupina vabi vse prebivalce mestne občine Murska Sobota, da se seznanijo s tem, kaj se obeta glede preureditve trenutno najbolj aktualne ulice v središču mesta. Prav tako pa aktivno sodelujejo pri vrednotenju referenčnih prometnih težav v občini. 2. javna razprava bo v sredo, 24. 08. 2016 ob 17.30 uri v sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota.

Projektna skupina:        

- Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

- ZEU d.o.o.

- Center za zdravje in razvoj Murska Sobota

- Razvojna agencija Sinergija d.o.o.