https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

KULTURA

Brišemo prah s kulturnih polic: kdo je bil Jožef Klekl?

02.09.2016 ob 7:00  
Jožef Klekl je bil eden ključnih akterjev v pomurskem okolju na družbenem parketu, ki je imel s svojim delovanjem vpliv na področjih politike, kulture in vere.
 
 
 
Klekla nekateri označujejo kot enega ključnih mož za to, da je v času svojega javnega delovanja prebudil narodno zavest Prekmurcev. Klekl je bil slovenski katoliški duhovnik, politik, nabožni pisatelj, založnik in urednik. Rodil se je leta 1874 na Krajni, kasneje je do smrti leta 1948 živel v Črenšovcih.
 
Foto: Katoliska-cerkev.si
 
Leta 1897 je v Sombotelu na Madžarskem končal študij bogoslovja, nato je med leti 1897 in 1905 deloval kot kaplan, zatem je še pet let opravljal duhovniško službo. Njegovo kulturno udejstvovanje je pustilo več vidnih sledi: decembra 1904 je začel izdajati katoliški mesečnik Marijin list, ta je dobil v letih od 1932 do 1940 otroško prilogo Marijikin ograček. Leta 1913 je ustanovil in izdajal tednik Novine, ki so izhajale kot informativni in krščanski katoliški tednik za Prekmurce. Za pripadnike madžarske narodnosti je izhajal Népujság (Ljudski glas). Novine so izhajale do leta 1941. Klekl je bil 38 let tudi urednik Kalnedarja Srca Jezušovoga. 
 
Imel je socialni čut
 
Leta 1918 se je Klekl poigraval z idejo o avtonomni pokrajini – Slovenski krajini, ki bi bila del države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kleklovim idejam so se pridružili tudi Anton Korošec, Joško Godina, Ivan Jerič in Mihael Kuhar.
Foto: Wikipedia
 
Klekl je bil aktiven tudi na političnem področju, saj je bil med leti 1920 in 1929 poslanec SLS za lendavski okraj. Imel je tudi izrazzit socialni čut, zavzemal se je za revne kmete, sodeloval v agrarni reformi. V Črenšovcih je tako za male kmete ustanovil Posojilnico in hranilnico (1921), sirotiščnico za revne Dom sv. Frančiška Asiškega (1926), v Turnišču za zapuščene in revne otroke sirotišnico Deteta Marijike (1934), dobrodelno kuhinjo za revne v Murski Soboti (1936). V Črensovcih je leta 1930 ob njegovem angažmaju bil postavljen  Naš dom, ki je imel vzgojno in kulturno poslanstvo.
 
 
 
»Ljudi je vzgajal k narodni zavesti«
 
Velike zasluge mu pripisujejo tudi v župniji v Črenšovcih, kjer med drugim o njegovem delu pišejo: »Velik duhovni razcvet je župnija doživela s prihodom Jožefa Klekla st., v začetku 20. stoletja. Jožef Klekl je bil pravi duhovni oče življenjskega utripa naših ljudi skoraj pol stoletja. Sadovi so bili vidni v poglobljenem krščanskem življenju, v ustanavljanju različnih bratovščin kot so Tretji red, Marijina družba, Rože živega rožnega venca itd. Med sadove Kleklove gorečnosti lahko štejemo tudi številne duhovne poklice, med katerimi je tudi mučenec, božji služabnik Danijel Halas, glasbenik dr. France Cigan, zgodovinar dr. Ivan Zelko in mnogi drugi. Jožef Klekl je s svojim delovanjem posegel tudi na družbeno življenje. Ljudi je vzgajal k narodni zavednosti, k umnemu gospodarjenju in k medsebojni socialni pomoči.«
 
Viri:

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      02.09.2016 ob 8:47 gostja gost

      Pohvalno, da pišete tudi o takih ljudeh, zaslužnih za vzposbujanje narodne zavesti prekmurcev. Upajmo, da boste s tem nadaljevali, da se bodo tudi mladi rodovi poučili o naši zgodovini.

      11 6 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      02.09.2016 ob 9:28 gostja 2 gost

      Katoliški duhovniki imajo velikanske zasluge, da je danes tako kot je.

      3 5 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        02.09.2016 ob 10:25 Pax gost

        Se strinjam. Še posebej za ves pokradeni denar svojih ovčic v kriminalni združbi imenovani Mariborska nadškofija.

        7 8 Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        02.09.2016 ob 13:10 dvet-pax gost

        res je , tudi taki so med njimi , ki imajo velike zasluge , a žal ne prevladujejo !

        4 0 Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      02.09.2016 ob 10:20 gost

      Samo še en pingvin med mnogimi.

      7 10 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      02.09.2016 ob 10:45 gost

      "Včasih" so se lopovi zapirali, danes jih država Slovenija nagrajuje, ne država ampak pravniki in šolniki, ki vodijo državo!

      3 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      02.09.2016 ob 11:15 gost

      V komentarjih se oglašajo ubogi na umu. Najprej naj vas očitno vaše mamike in ajteki naučijo malo osnovne zgodovine (če niso tako zabiti kot vi, pisunčki). Tu je članek o Jožefu Kleklu, zaslužnem možu, ki bi mu morali postaviti spomenik, vi gnoji smrdljivi, pa ga blatite. Kot kaže se sramujete lastnega roda.

      13 7 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        02.09.2016 ob 12:16 gost

        Ubogi na umu so takšni kot si ti. Na žalost je to stanovski kolega kriminalcev, ki so oropali in zapravili vse, kar si je cerkev pridobila (nakradla). Če ukrade pop, potem to ni greh? Ali? No, pisunček zgoraj. Prosim za odgovor.

        6 8 Prijavi neprimerno vsebino
    6. gost
      02.09.2016 ob 17:25 Murmar gost

      Kolikor sem seznanjen, v glavnem držijo navedbe o zaslugah Klekla st. Nekateri pa vedo povedati, da si je on pravzaprav najprej prizadeval za avtonomijo Prekmurja v okviru madžarske krone, tako da bi bila ta njegova vloga lahko sporna. Ali pač?

      5 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    7. gost
      03.09.2016 ob 9:06 pastirček gost

      Bog in batina gori stani!!!

      1 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    8. gost
      03.09.2016 ob 9:39 gost

      https://www.facebook.com/kleklnovine

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    9. gost
      03.09.2016 ob 9:53 gost

      @gost Murmar - Klekl si je za avtonomijo Prekmurja, tako jezikovno kot gospodarsko prizadeval tudi v SHS. Te ideje bi morale živeti naprej v vsakem prekmurcu, celo sedaj ko smo del Evrope.

      3 4 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.