Velika planina – planina, ki vas popelje v čas pastirjev

Danes vas v rubriki POM TURE peljemo na Veliko planino, najbolj obiskano slovensko planino, ki s svojo dostopnostjo in očarljivostjo vabi pohodnike od blizu in daleč.

Velika planina se nahaja v občini Kamnik, nanjo pa je možno dostopiti z več strani. Največ obiskovalcev se jih proti vrhu odpravi iz Kamniške Bistirce, kjer se večinoma odločijo za vožnjo z nihalko, ki jih popelje preko najstrmejšega pobočja, nato pa pot proti vrhu nadaljujejo peš ali z dvosedežnico. Drugi radi dostopijo preko Male planine ali pa se odločijo za katero od drugih pohodniških poti.

Pastirsko naselje

Pastirsko naselje velja za enega redkih ohranjenih naselij te velikosti v Evropi ter privablja številne obiskovalce vse dni v letu. Prepoznavno je  po svoji tipični arhitekturi, ki predstavlja nekakšen simbol Velike planine. Strehe koč so krite s značilnimi smrekovimi skodlami, ki segajo zelo nizko. V kamniškem koncu pastirsko kočo poimenujejo pastirska bajta ali pastirski stan, smrekovi skodli pa po domače pravijo »šinkel«. Naselje pe posebej zaživi v mesecu juniju, ko koče zapolnijo pastirji, ki s svojo živino ostanejo na paši vse do meseca septembra.

Kapela Marije Snežne

Nekoliko dvignjeno nad pastirskim naseljem se nahaja kapela Marije Snežne, ki je prvotno stala na tem mestu že pred 2. svetovno vojno. Ob koncu vojne so jo nemški vojaki požgali, ponovno pa je bila postavljena leta 1988, na pobudo takratnih pastirjev. Posvečena je Mariji Snežni in tako 15. avgusta praznujejo Marijin praznik. V poletnih mesecih, v času pastirske sezone sv. maše potekajo  vsako  nedeljo,  več  tisoč obiskovalcev  pa se vsako leto udeleži polnočnice na božični večer.

Jama Veternica in Dovja Griča

Jama Veternica je najbolje poznana naravna znamenitost planine. Sestavljata jo jami Mala in Velika Veternica, ki sta nastali ob preperevanju, ko se je porušil njun strop, kar je pripeljalo do nastanka dveh udornic. Bolje obiskana je Velika Veternica, njena posebnost pa so krpe snega, ki jih najdemo v jami tudi v poletnih mesecih.

Jama Dovja griča se nahaja v Tihi dolini in je globoka zgolj 9 m. Poznana je po pripovedkah, ki so se odvijale v bližini jame in je ta tako predstavljala pribežališče dobrim in manj dobrim likom, ki so jih po večini ustvarili pastirji. Najbolj poznane so povedke o divjih ali dovjih možeh, ki naj bi živeli v Dovji griči ali divji skali, kar naj bi samo ime jame pomenilo.

Turistično naselje

Turistično naselje poimenujemo območje v bližini Gostišča Zeleni Rob, kjer se nahaja večina koč, ki so namenjene turistom in so tako tudi prilagojene njihovim potrebam. Ideja za postavitev naselja se je pojavila leta 1959, ko je bil v razcvetu tako imenovani sindikalni turizem. Koče so grajene v tipičnem velikoplaninskem slogu in so po zunanjosti podobne pastirskim kočam.

Preskarjev muzej

Muzej se nahaja v pastirskem naselju in je odprt vsak dan v času pašne sezone na Veliki planini. Prepoznavna je že njegova zunanjost, saj se kot majhna, siva pastirska bajta nahaja v kamnitem odseku v naselju. Koča, ki je prej stala na tem mestu, je bila malo pred koncem druge vojne požgana, Preskarjev Andrej pa je v poletju leta 1945 na pogorišču postavil današnjo kočo v prvotni ovalni obliki, kot jo je imela bajta pred vojno. Danes je to tako edina koča, ki s svojo obliko, majhnostjo ter skromno opremljeno notranjostjo izstopa med ostalimi pastirskimi stanovi.

Na Veliko planino na pastirsko malico

Pohodniki se na vrhu lahko okrepčajo s številnimi domačimi dobrotami, med katerimi je še posebej priljubljena pastirska malica – kislo mleko in žganci, domači sirovi štruklji, pečenica s kislim zeljem in jedi na žlico.

Vir: www.velikaplanina.si, foto: Pomurec.com

Več fotografij v spodnji galeriji ...