https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

INTERVJU

Uroš Hakl: Ne počutim se vplivnega, mediji so zame zgolj in samo posel

Maribor, 08.09.2016 ob 7:00  

Intervju z direktorjem in lastnikom Večera, Vestnika ter nekdanjih Delo Revij. Pravi, da ima čisto vest glede izvora kapitala in dodaja, da pri zadnjih investicijah v medije zasleduje racionalno kovanje  donosa.  

https://www.ris-dr.si/
 

Sobočanec Uroš Hakl je po nakupih Večera, Vestnika in nekdanjih Delo Revij postal eden vplivnejših posameznikov na slovenskem medijskem trgu. Med drugim so od nedavnega pod njegovim okriljem še revije Jana, Lady, Obrazi, Naša žena, Kih, Rože in vrt. O ozadjih zadnjih medijskih poslov smo z njim spregovorili na sedežu Večera v Mariboru. 

O VPLIVU IN KAPITALU 

G. Hakl, pred slabima dvema letoma ste se podali na slovenski medijski trg. Postali ste eden večjih igralcev na tem trgu. Se počutite vplivni? 

Ne, ne počutim se vplivnega zaradi tega. Na medije gledam kot na posel in se kot poslovnež poskušam predvsem racionalno obnašati do vseh svojih naložb. Poleg tega pa niti ne iščem vpliva, ker mi je to precej nepomembno. 

Pravite, da se pri medijskem poslu obnašate kot poslovnež. V Sloveniji ni malo primerov, ko so nekateri posamezniki skozi medije iskali - ali še iščejo - predvsem vpliv oz. druge malverzacije. 

Mislim, da so mediji, čeprav so organizirani kot gospodarske družbe, zmeraj bili predmet nekih trgovanj. Tudi zaradi tega v resnici do pred kratkim niso bili privatizirani. Privatizacija medijev oziroma vstop znanih lastnikov se je začel med drugim z Večerom, nadaljeval s prodajo Dela itd. Prepričan sem, da mi, ki smo postali znani ekonomski lastniki medijev, moramo na te medije gledati kot na posel. Kolikor spremljam od zunaj, vidim, da se poslovno racionalno obnaša tudi Kolektor kot lastnik Dela. Na svoj vložen kapital pričakujejo donos. Na koncu gre samo za to. Tisti, ki smo vložili svoj kapital v medije, pričakujemo, da bo ta kapital ustvaril nek donos. 

Omenjate lastni kapital. Od kje vam toliko denarja za naložbe v medije? Imate čisto vest? 

Absolutno imam čisto vest. To je zgodba, ki je stara že dve leti in smo jo že večkrat pojasnili.

 

O VEČERU

V pogovoru se bova osredotočila na lokalni tednik Vestnik, pa vendarle za začetek nekaj besed o Večeru. Kako kaže po letu in pol vlaganja v ta projekt?

Večer je danes mnogo bolj vitko podjetje kot je bilo še dve leti nazaj. Veliko časa, energije in finančnih sredstev smo vložili v to, da smo ga prestrukturirali. Danes posluje v redu, ne še briljantno. Lansko leto je Večer po obdobju sedmih let ponovno posloval z dobičkom, tudi v letošnjem letu bo tako. Upam, da imamo strategijo, ki je dolgoročno vzdržna. 

Govorite o vitkosti podjetja. Se je pred tem delovalo s premalo poslovne miselnosti? 

Težko presojam. Odkar je ta industrija v recesijski spirali (nekje od leta 2007) in je internet kot primarni »news« vir postal dejstvo, se je v vseh slovenskih medijih premalo delalo na prestrukturiranju. Kot pravi moj oče, se lahko pokrivaš samo s tako veliko odejo kot jo imaš. Dejstvo je, da ob takšnem upadanju prihodkov – tako pri prodaji časopisa, kot tudi pri prodaji oglasnega prostora - noben medij ne bi mogel preživeti s takšnimi fiksnimi stroški. 

Pod črto - kar se tiče Večera - ste s poslovanjem zadovoljni? 

Da. 

Kaj pa z vsebino?

Kar se tega tiče, se ne vpletam. Če že, imam o tem kakšno debato s Katjo Šeruga, odgovorno urednico, in drugimi uredniki. Ampak so to predvsem diskusije o tem, kaj so v smislu vsebine za Večer konkurenčne prednosti pred ostalimi mediji. Mislim, da gremo po tej poti, da Večer postane dominanten medij skozi svoje vsebine na področju severovzhodne Slovenije in da poskuša bralcem v teh regijah podati informacije, ki je skozi ostale medije ne morejo dobiti. Seveda pa smo pozorni na to, da bralcem ponudimo tudi vse relevantne informacije z nacionalnega nivoja. 

Večer kot vseslovenski dnevni časopis v prihodnosti – da ali ne? 

Saj to v resnici nikoli ni bil. Večer se mora fokusirati na severovzhodno Slovenijo.

 

O VESTNIKU 

Večer ste poslovno in kadrovsko povezali z Vestnikom. Ko ste prevzeli ta osrednji pomurski tiskani medij, ste zamenjali direktorja in urednika Dejana Fujsa. Se nista ujela? 

Težko komentiram te stvari za nazaj. Dejstvo je, da smo bili pri nekaterih vprašanjih nekompatibilni. Mislim, da je najbolje, da se lastnik in direktor razideta, če ne najdeta skupnega jezika. To se je zgodilo tudi v tem primeru. 

Ste si zaželeli bolj drznega Vestnika? 

Sigurno bolj vsebinsko angažiranega. Zdi se mi, da je bil Vestnik prej zelo krotek in neambiciozen. Mislim, da nova odgovorna urednica Nataša Gider stvari definitivno premika v pravi smeri. Vestnik mora ponuditi tedenski presek tega, kar se dogaja v Pomurju in to delati na način, da so te informacije čim bolj angažirane, opozarjati moramo na probleme in odprte zadeve v regiji. Mislim, da sedanja urednica to dobro počne. 

Maribor in Mursko Soboto loči le dobre pol ure vožnje. Nameravate to bližino krajev v prihodnje še bolj strniti tudi v sinergiji Večera in Vestnika? 

Večer ima na svojih regijskih straneh šestkrat na teden stran za Pomurje. Ta sinergija se že udejanja. Vestnikov kolektiv izjemnih novinarjev je skoraj v celoti prevzel dnevne strani za Pomurje. To je dobro, ker so informacije na tej pomurski strani postale bolj zanimive. Na drugi strani pa kot večje podjete nudimo podporo Vestniku na prodajo-marketinških aktivnostih. Mislim, da so te sinergije zaenkrat dobro zaživele. 

Kaj Pomurci radi berejo, ob katerih vsebinah prodaja Vestnika poskoči? 

Časopisi so dandanes relativno generični oz. so komoditetni produkt. Zato z naslovnico težko dvigneš prodajo. Naslovnice več ne prodajajo. 

Res? 

Na žalost ne. Če pogledava primer Večera – to se zgodi ob kakšnih »ekstremnih« dogodkih. Prvi tak, ki se ga spomnim, je bila zgodba fanta, ki se je utopil v Dravi. Ta zgodba nam je nekoliko dvignila število prodanih izvodov v prosti prodaji. Ampak govorimo o nekaj sto izvodih, signifikantnega vpliva na poslovne rezutate to nima. 

Lojalnost bralcev je tisto, na kar je treba ciljati?

Tako je. 

Vestnik ima v Pomurju dolgoletno tradicijo in okrog 9000 naročnikov, število prodanih izvodov v prosti prodaji se giblje okrog 3000 tedensko. Kupi ga torej vsak deseti Pomurec. To so glede na ostale tiskane medije dobre, če ne celo odlične številke ... 

Res je. Če se pogovarjamo o založništvu nasploh, trdno verjamem, da bosta dolgoročno preživela dva tipa »newsa« v tiskani obliki – revije in lokalne informacije. Vestnik tej moji tezi pritrjuje. Zakaj ljudje še zmeraj v takem številu posegajo po Vestniku? Ker skozi Vestnik dobijo informacije, ki jih ne morejo dobiti nikjer drugje. 

Težko bi se povsem strinjal. V Pomurju imamo spletne medije, ki dnevno poročajo oz. poročamo o dogajanju v regiji. Je pa res, da je poglobljenih zgodb (pre)malo, tu velja biti samokritičen. 

Brez zamere. Tako Pomurec.com kot ostali portali v Pomurju si večje novinarske ekipe, kar posledično vpliva na kakovost,  ne morete privoščiti, zato Vestniku po kakovosti ne pridete blizu. Spletni portali po definiciji lovijo dnevne dogodke in nabirajo svoje klike oz. bralce na hipni aktualnosti. Vestnik vseeno daje presek celotnega tedna, ki je poglobljen, analitičen, mnenjski. Tega si zaenkrat spletni portali ne morete privoščiti.

 

O POMURSKIH SPLETNIH PORTALIH 

Ko sva že pri spletnih portalih, zanimivo, da prejšnje vodstvo Vestnika oz. Podjetja za informiranje ni posvečalo veliko pozornosti razvoju spletnega portala Pomurje.si, ki je prav tako sedaj v vaši lasti. Morda tega vprašanja niste pričakovali, morda vam delamo brezplačno reklamo, a vendarle poskusimo. Bosta Sobotainfo.com in Pomurec.com dobila resnejšo konkurenco v bližnji prihodnosti?  

Da. Mi smo v zadnji fazi prenove Večerovega portala. Pričakujem, da bo luč sveta ugledal pred koncem leta. Gre za zelo ambiciozen projekt. Strategijo je pripravljal Vuk Ćosić. Na projektu trenutno delajo tri zunanja podizvajalska podjetja in naredili smo nekaj kar, to si drznem trditi, ni uspelo še nobenemu založniku v Sloveniji. Praktično celoten Večerov ekosistem smo povezali na spletni portal. Pred koncem leta bo torej ta portal izdan. Takoj potem se bo ta ekipa lotila portala Pomurje.si oz. Vestnik.si. In da, pričakujte resnejšo konkurenco. 

Pomurje ima okrog 120.000 prebivalcev in šest spletnih portalov. Kdo bo preživel?

Dobro vprašanje. Mi sigurno. Tudi zaradi tega, ker spletni portal za nas trenutno ni temeljni vir prihodkov. Vsi ostali, ki živite od spletnih portalov, boste imeli problem. Če mene vprašate, bi bilo smiselno, da se med sabo povežete. 

Pomurec.com in Sobotainfo.com skupaj? Si predstavljate?

Jaz si vse predstavljam. 

Tudi Pomurec.com in Vestnik?

Kaj pa Vestnik in Sobotainfo.com? 

Kombinacij v Pomurju je veliko. Imamo šest spletnih portalov. 

No, vidite. (smeh) 

Kar se tega tiče še tole – trg zakupa spletnega medijskega prostora v Sloveniji je takšen, kakršen je. Zaostaja za razvito Evropo in svetom. Kot mi vidimo trende, zaenkrat ni pričakovanj, da bodo proračuni za spletne kampanje v Sloveniji v kratkem signifikantno narasli. Če bodo, se bodo na žalost koncentrirali na velike igralce (24.com, Siol.net, MMC ...). Zato se boste vi v Pomurju na žalost zmeraj mučili. Mislim, da to nikoli ne bodo postali dobri posli.

Na Vestniku bomo zasledovali nek drug cilj. Živimo od prodaje časopisa in oglasnega prostora v tem časopisu. Spletni portal bo zaenkrat imel podporno funkcijo in bo stremel k temu, da bomo z znamko Vestnika nagovarjali populacijo, ki je s časopisom ne dosežemo. 

 

O PRIHODNOSTI MEDIJEV 

Še prognoza medijskega prostora v Sloveniji oz. v severovzhodnem delu. Nekateri napovedujejo pokop tisku, vi ste prepričani, da so revijalne revije in lokalni časopisi v prihodnosti lahko dober posel. 

Verjetno lahko dolgoročno udobno preživi samo en večji osrednji tiskani medij in mogoče dve reviji. Zato se bodo slovenski založniki prisiljeni povezovati oz. iskati druge poslovne modele. Kar se tiče slednjih, mislim, da bodo časopisi v prihodnosti postali prestižni. Najdlje bomo preživeli tisti, ki imamo zelo jasne lokalizirane strategije, kot jo ima Večer. Slednji je na trgu severovzhodne Slovenije (Pomurje, Podravje, Posavje, Koroška) dominanten medij. S svojo znamko ima v Podravju skoraj 70-odstotno »penetracijo«, v Pomurju skupaj z Vestnikom prav tako skoraj tolikšno. Poleg tega izdajamo še dva brezplačnika Večer Celje in Večer Koroška, ki sta distribuirana v vsa gospodinjstva. 

Zakaj brezplačnika? 

Dandanes je težko postavljati plačljive medije na »news« platformi. Lahko si pa privoščiš postavljati na trg medije, ki so izjemno lokalno orientirani in poskušaš pridobiti oglaševalce. Na območju severovzhodne Slovenije živi približno 600.000 ljudi. Do polovice te populacije z vsemi svojimi mediji tudi pridemo in smo absolutno dominanten komunikacijski kanal v severovzhodni Sloveniji. 

Pravite, da se ne počutite vplivni. 

Saj se ne. Gre zgolj in samo za posel.

Kako stresno je biti (so)lastnik toliko medijev? 

Užitek mi je delati in biti kreativen. Rad se ukvarjam z marketinško-prodajnim delom. Priznam, da malo manj uživam v opravilih, ki pridejo v okviru dela direktorja. Recimo »na smrt me je strah« začetkov meseca, ko se ponavadi na mizi valijo kupi faktur. V kreativnem delu posla pa zelo uživam. 

Govorili ste, da Večer posluje z dobičkom, pred intervjujem ste mi dejali, da se Lady prodaja v trikrat večjem obsegu kot ste pričakovali. Sladke skrbi ali kako? 

Stres ni povezan samo s količino dobička. Vseeno je to neka odgovornost, veliko ljudi je zaposlenih v naših medijih, ti ljudje imajo svoje družine in usode ... Kot lastnik in direktor si za te ljudi nenazadnje odgovoren.

    Fotogalerija

    Komentarji

    !Za komentiranje se morate prijaviti

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.