LOKALNO
Zidanica Miška Kranjca v Lendavskih goricah kmalu v atraktivni podobi
Občina Velika Polana je po odobritvi spomeniškega varstva propadajočo prvotno zidanico porušila, na njenem mestu pa naj bi v prihodnje postavili sodobnejšo, ki jo bo dopolnjeval objekt, kjer bodo svoje mesto dobile vsebine, obarvane s kulturo in vinarstvom. Prva trgatev v Kranjčevih goricah je bila v sredo.
Veselo ob prvi trgatvi
V vinogradu trenutno rodi 3500 trsov, ki so jih na prvi Kranjčevi trgatvi obrali včeraj. Od tega je 2500 novih trsov, ki so jih zasadili leta 2014, med katerimi pravladujejo laški rizling, šipon, modra frankinja in rumeni muškat, nekaj pa je tudi jedilnega grozdja. Poleg novejšega vinograda, goricam pripada tudi vinograd s 1000 trsi na parcelah, ki so jih odkupili od sosedov.
Kot je na včerajšnji prvi trgatvi pojasnil Damijan Jaklin, župan Občine Velika Polana, ki je leta 2012 kupila parcelo z Miškovo domačijo, so zaradi propadanja objekta bili primorani porušiti prvotno zidanico. V iskanju pametne rešitve se je porodila ideja o Panonskem vinarskem kulturnem centru, s katerim želijo v lendavskih vinogradih znova obuditi dogajanje na Kranjčevi zidanici. V ta namen so odkupili tudi dve sosednji parceli. Kot je še pojasnil župan, so idejo o projektu PanVinaKul črpali tudi iz svoje občine, saj Lendavske in okoliške gorice v času trgatev marsikateremu Polančanu »postanejo drugi dom«.
Nov kamenček v mozaiku ponudbe v Lendavskih goricah
Celotni objekt bo zgrajen iz dveh delov. Prvi, manjši del bo kot pomnik stavbni dediščini replika Kranjčeve zidanice s cimprano kletjo in spominsko sobo, ki je obeleževala dogodke iz 2. svetovne vojne. Drugi del pa bo sodobnejši objekt, kjer bodo mesto našle vsebine, vezane na kulturo in vinarstvo. V pritličju bo prostor, namenjen druženju in degustaciji vin, kletni prostori pa bodo koriščeni za kletarjenje vin pridelanih v Kranjčevih goricah in vinogradih članov Vinogradniškega društva.
O konkretni vrednosti celotnega projekta in zaključku del je po besedah župana še preuranjeno govoriti, saj so šele v fazi pridobivanja dovoljenj, za projekt pa želijo pridobiti tudi evropska sredstva. Bo pa objekt s ponudbo dopolnjeval že obstoječo kulturno in turistično ponudbo v lendavskih goricah.
Več fotografij v spodnji galeriji ...
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Pisatelj Miško Kranjec (1908 – 1983), doma iz Velike Polane, je Danijela Halasa ovadil kot enega glavnih "begovcev", pripadnikov bele garde v Prekmurju, čeprav je zgodovinsko dejstvo, da belogardizma v Prekmurju sploh ni bilo. Dobre štiri mesece po Kranjčevi ovadbi Pokrajinskemu komiteju KP Slovenije, je Martin Žalig, privrženec in učenec Miška Kranjca, "neko noč po novem letu 1945" v gomiliški šoli, župnija Turnišče, predlagal likvidacijo dekana Ivana Jeriča in župnika Danijela Halasa. http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/375-danijel-halas-1908-1945
vedno eni - isti, pa li se "bašejo, pa slaviju)
Ja ,prvi gost, in kaj zdaj pišeš nekaj,,kar nima nobene veze s člankom o zidanici. Na vašem lendavskem koncu je bilo zelo dosti ovadb takšnih in drugačnih, predvsem povezano z mađaronstvom med vojno. Ti šikanirani ljudje, ki se niso hoteli pokoriti okupatorju in njihovim simpatizerjem so pretrpeli ogromno, tudi njihove družine. To vemo, ker smo poznali te ljudi , njihovi potomci še zdaj živijo na tistem koncu in lahko povedo marsikaj.Torej ne gledati samo eno stran in zagovarjati svoje. Treba je prebrati ,kaj je o tem dognala zgodovina. Miško Kranjec pa je velik prekmurski in slovenski pisatelj, ki je dosti prispeval k prepoznavnosti Prekmurja in njegove zgodovine.
Čestitke županu Polane. Kar ne ve (noče) narediti lendavski, naredi polanski. Me zanima, kdo bo vse na otvoritvi. Tak kak na konjskem galopu.
STRICI SO MI POVEDALI - Kodila, Kodila...Slutim, da imaš od polanskega župana neposredno ali posredno korist, zato si tudi ti prepričan v upravičenost gradnje tega "česar ne ve (noče) narediti lendavski". Nič nimam proti novogradnji Kranjčeve brunarice, tudi skala OF lahko pred njo še naprej stoji; nič nimam proti vsebini-obliki dogajanj, seveda v upanju, da novopečeni "borci" (no,ja - simpatizerji OF) ob pitju ne bodo sprejeli kakega norega sklepa....----- Pa ga že sprejemajo! Namreč gradnja objekta II.kjer naj bi predelovali grozdje, se mi zdi ekonomsko neupravičena, kajti zasebniki opuščajo vinogradništvo, in nikoli več se ne bo ponovila "slika" izpred več kot 20 let, ko se je med Lendavo in Čentibo, kjer je bila prevzemovalnica grozdja, "valila" kolona traktorskih prikolic s tonami grozdja. Medtem so se pojavili zasebni predelovalci (Smej, Magdič, Kelenc, Jambrovč...), grozdja pa je hitro zmanjkalo. Nekateri paso grodje (z)vozili v Avstrii dobili za kg 1 euro. Ocenjujem, da se je obseg vinogradniških površin zmanjašal za deset odstotkov. Povrh pa je načrtovana lokacija na neprimernem mestu, saj mimo vodi le ozek slemenski klanec. - "Strici" ste povedali svoje, Nestric sem zapisal svoje, zdaj pa pričakujem še mišljenje drugih.--- Pa še to! Namesto "preše" predlagam žganjarno, destilarno... Tropine še vedno mečemo vstran. In pokojni Miškec vam bo hvaležen,saj je rad imel tudi žganico. Enako kot nekdanji in sedanji Pucki.
tako je Stewen, tak se pijše, dati narodi, kaj mu paše, tudi "dobro žganijcu", da bodo Pücki lažje vozili "bicikline" Samo ta drugi objekt, ne vem če glih spada v to okolje.Ozek slemenski klanec pa bi bilo najboljše, da bi promet potekal enosmerno, potem bi tudi z "nažganimi šoferji" bilo manj problema.
Stewen - polanskega župana ne poznam. Nisem napisal, da se strinjam z zgradbo, ki bo stala poleg zidanice. Toda, če je že degradirano območje z železnim gigantom, naj bo še (na žalost) tudi to sleme. Da se razumemo. Ne strinjam se. Slabo ocenjuješ. Obseg vinogradniških površin se je zmanjšal iz 650 na 250 hektarjev. Slika izpred 30 ne dvajset let se lahko ponovi, če bomo pametni. Zato pa tudi tukaj izzivam lendavskega župana in takšne, ki bi lahko nekaj naredili, pa nočejo, ne morejo ali ne znajo. Vinogradniki sami. O zasebnikih in o primanjkljaju grozdja pa lahko še kako pišem. Zmanjkalo ga je, kot si napisal, zaradi Avstrijcev. Hvala bogu, vsaj domači zasebniki ne bodo kradli domačinom. Računaj. Če se Avstrijcu splača kupiti po 0,75 centa, pa ima še dobiček, zakaj mora domačin domačina cecati za 0,35 centa?
STRICI SO MI POVEDALI II. - Naivno sem pričakoval, da se bo "zrušil" plaz komentarev "za" in "proti", a sem se uštel. Gospod Kodia - hvala za oba komentarja. Presenečen sem nad podatkom, da se je obseg vinogradov na tem območju znižal iz 650 na bogih 250 hektarjev. Nikoli ne bo več prvotnega obsega vinogradniških površin, kajti stari vinogradniki so ostareli (in trsje s(m)o izruvali), mladih (razen par ducatov vinogradniških sinov) pa to (vinogradništvo, kletarstvo, prodaja...) ne zanima. Žalostno! Tudi za podjetja, na primer KG Lendava, vinogradništvo ni v prvem planu, sicer bi lepa lega iznad "cintora" bila zasajena trtami. - Prvič slišim, da "mora domačin domačina cecati za 0,35 evra (35 cenov)". Sem pa slišal, da je bila cena vsaj 0.50 evra (50 centov). Sam grozdja pod ceno prideave ne bi dal, rajši bi se šel žganjarja. - NAJNOVEJŠE: SLIŠAL SEM, DA TRTO VSE BOLJ IZPODRIVA ARONIJA. Ve ko kaj več o tem?