Horvat o paketu davčnih zakonov: »Gre zgolj za davčno prekladanje«

Državni zbor je včeraj obravnaval paket davčnih zakonov, ki predstavljajo vladno davčno reformo. V NSi so kritični zlasti do dviga davka na dohodek pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov, saj menijo, da po nepotrebnem jemlje gospodarstvu, ki denar nujno potrebuje za razvoj.

Vlada je poleg tega predlagala še spremembo zakona o davčnem postopku, ki uvaja vnaprej izpolnjen obrazec za plačilo prispevkov, kar v NSi pozdravljajo in novelo zakona o dohodnini, ki uvaja nov dohodninski razred. Slednje v NSi ne podpirajo, saj je vlada pri pripravi zakona po njihovem mnenju pozabila predvsem na tiste z najnižjimi plačami.

Jožef Horvat je v stališču NSi dejal, da ne gre za davčno reformo, ampak zgolj za davčno prekladanje. »Mi potrebujemo v državi novi ekonomski model. In tega novega ekonomskega modela po našem prepričanju ne bo brez nižjih davkov, brez manj birokratskih ovir in brez odprtega gospodarstva. Skrajni čas je, da se tudi Republika Slovenija zavzame za implementacijo socialno tržnega modela gospodarstva,« je pojasnil podpredsednik NSi in dodal, da krščanski demokrati vedno zagovarjajo načelo, da je bolje, da ljudem ostane več in lahko zato sami odločijo, kako bodo svoj denar porabili.

Foto: Arhiv Pomurec.com

Rešitev je dvig splošne davčne olajšave

Horvat je še opozoril, da so davki v Sloveniji previsoki in dodal, da zato v Poslanski skupini Nove Slovenije obžalujejo, da pri obravnavi zakona na matičnem delovnem telesu ni bil sprejet njihov amandma, s katerim so predlagali uveljavitev enotne splošne olajšave v višini 7.000 evrov. Z uveljavitvijo tega predloga bi vsem zavezancem povišali neto dohodek, hkrati pa bi rešili tudi vprašanje delavcev migrantov, na katerega že leta in leta ne najdejo učinkovite in pravične rešitve, je še dejal in spomnil na rešitev NSi, ki so jo predlagali v začetku leta: »Ko smo v Novi Sloveniji pripravljali in vložili predlog novele zakona o prispevkih za socialno varnost, smo pri štirih bruto minimalnih plačah predlagali zgornjo mejo zneska prispevkov za socialno varnost za delodajalce. To smo poimenovali razvojna kapica. Ob tem pa smo določili tudi spodnjo mejo dohodka od katerega se prispevkov ne bi plačevalo, kar smo poimenovali socialni copatek. Podobno celovit pristop bi si v Novi Sloveniji želeli tudi od Vlade. Glede na to, da Vlada Mira Cerarja vlada že več kot polovico svojega mandata bi upravičeno lahko pričakovali celovit poseg v davčni sistem, ki bi z razbremenitvami posegel tudi na področje obdavčitve dela.«