Brodar Tinek – z »življenjem na Muri« povezuje Prleke in Prekmurce

Časi, ko smo kot most za prečkanje Mure morali uporabiti brod, še niso tako daleč nazaj, vendar mlajše generacije tega ne pomnijo več. Je pa kljub temu še danes na reki Muri nekaj brodov, ki veliko prispevajo k temu, da lahko del preteklosti doživimo tudi danes. Mi smo obiskali »Tinekov brod« na Gornji Bistrici, kjer smo se pogovarjali z brodarjem Tinekom, ki z Muro sobiva vse svoje življenje.

Martin Pozderec, vsi poznajo pod imenom Tinek, iz Melincev, se življenja na Muri spominja že od svojega otroštva. Njegov oče je imel mlin na Muri na Melincih in Tinek je z veseljem že od svojega 13. leta tudi pomagal pri opravilih na mlinu. Kasneje so mlin prodali, oče in dva strica pa so kupili brod na Bistrici. Tinek se spominja, da je vmes moral na služenje vojaškega roka, po vrnitvi pa je tudi sam veliko časa delal na brodu. Po smrti očeta je prevažanje čez reko Muro prevzel on in za brod skrbel do leta 1976. Vmes so prišle tudi druge zaposlitve, obuja spomine ne preteklost Tinek, ko je delal v Avstriji, vožnje z brodom pa je predal drugemu brodarju.

Po več kot 30 letih brod na Bistrici znova zaživel

Leta 1976 so brod opustili, Tinek pa se je vmes ukvarjal s kmetijstvom. Želja po »življenju na Muri« pa je ostala in tako so leta 2009 Pozderčevi znova kupili brod. Dobili so ga v Ižakovcih, kjer so stari brod zamenjali z novim, Pozderčevi pa so tu videli priložnost, da obudijo del življenja, ki so ga živeli nekoč. In res, brod na Melincih privablja številne obiskovalce, od lokalnih prebivalcev do turistov, ki želijo po nekdanji poti priti iz Gornje Bistrice na Moto. Med tednom Tineku na in ob brodu delajo družbo ribiči in posamezniki, ki se s kolesi, avtomobili ali traktorji želijo zapeljati na drugi breg reke. Še posebej veselo pa je tu ob vikendih, ko se v prijetnem hladu v gozdu ob Muri zberejo mnogi željni sprostitve ali druženja v naravi. Ob brodu obratuje tudi gostinski lokal, ki ga vodijo mlajše generacije Pozderčevih, urejen prostor pa številni izkoristijo tudi za piknike ali manjše zabave.

Pogreša mrzle zime, ko je Muro povsem prekril led

Nekoč pa je brod predstavljal edino povezavo med sosednjimi vasmi na nasprotnih bregovih Mure. Pogosto so ga uporabljali okoliški kmetje, ki so imeli njive in travnike na obeh straneh reke. Brod je bil ves čas v pogonu na poti med obema bregoma. Ustavil se je le takrat, ko je Mura bila prenizka, ko je poplavljala ali je zamrznila. Kot se Tinek spominja, je voda v Murini strugi nekoč zaledenela skoraj vsako leto, zdaj pa že nekaj desetletij ne več. Kot pravi, si želi, da bi se to še kdaj zgodilo, da bi tudi mlajše generacije imele možnost videti povsem zaledenelo Muro. Vendar, kot pravi Tinek, zdaj ni več zim, ko bi se temperature za več dni zapored spustile pod 20 stopinj.

Življenje ob Muri je lahko tudi nevarno

Pogovor naju od zime ponese k poletju. Kakšna so bila poletja na brodu nekoč? Kot pojasni Tinek, so bili ob Muri in na brodu vedno ljudje. Kmetje so na brodu prevažali seno, slamo, pridelke, drva, mladina se je v Muri kopala in veselila, vedno se je kaj dogajalo. Je pa bilo to tudi nevarno in Mura je predvsem zaradi nepremišljenosti vzela kar nekaj življenj. Brod je bil neprestano v pogonu, zaustavile so ga le nizke vode. Kot pojasnjuje Tinek, je brod kdaj pa kdaj tudi nasedel. So pa rešitve za prevoz našli vedno, če je le to bilo možno. Tako so, se spominja brodar, ljudi čez reko prevažali tudi v čolnu, če je bila voda za brod prenizka.

Kot brodar je čez brod vozil vse ljudi in jih ni spraševal, s kakšnimi nameni se vozijo čez. Se je pa nemalokrat na brodu oglasila policija, ki je iskala tatove in druge nepridiprave, ki so se skrivali in bežali pred roko pravice, mi pojasni brodar. Vsak dan na brodu je z nečim presenetil.

Umirjenost na brodu kot protiutež hitremu tempu življenja

Življenje ob in na Muri pa za 85-letnega Tineka teče naprej tudi danes. Uživa na vodi, v tem, da je na prostem, ne preženejo ga ne dež, ne mraz, ne vročina. Kot nam še zaupa, želi, da se brodarstvo na »Tinekovem brodu« ohrani tudi v prihodnje, da bodo nove in nove generacije lahko zavrtele čas nazaj, se za hip zaustavile v sodobnem hitrem tempu življenja in doživele del preteklosti. Že zdaj delo z brodom v poznejših popoldanskih urah in za vikende prevzema njegov sin Jožef, zato upanje, da bo brod še dolgo povezoval Prleke in Prekmurce, ostaja.

Več fotografij v spodnji galeriji ...