Muzej romske zgodovine Phuro Kher-muzej, ki te navduši z romsko domačnostjo

V Černelavcih, nekaj metrov pred romskim naseljem Pušča, stoji družinski Muzej romske zgodovine Phuro Kher, kjer si vsak lahko ogleda bogato zgodovino romskega življenja.

Muzej romske zgodovine Phuro Kher obiskovalca posrka v zanimivo zgodovino Romov v Sloveniji. To smo ugotovili tudi sami, ko smo s skupino obiskovalcev, ki so obiskali muzej v sklopu festivala Dnevi Pušče, se sprehodili skupaj z gostiteljem in oskrbnikom muzeja, domačinom Štefom. Romi o svoji zgodovini ter o svojem izvoru vedo zelo malo, saj niso zgodovine zapisali vse do današnjih dni. Izvor romskega naroda še danes ni popolnoma pojasnjen. Pradamovina Romskega naroda je sodeč po različnih raziskavah, ki jim lahko sledimo od 18. stoletja naprej, Indija. S to trditvijo se ne strinja glavni oskrbnik muzeja in glava družine Štef, ki ponosno pove, da so njegovi predniki prišli iz Egipta, medtem ko njegovo družinsko potomstvo izvira iz Madžarske.

Prvo pisane omembe Romov v Evropi so iz leta 1068 izvemo v muzeju. Najstarejši pisni vir, ki priča o prisotnosti Romov na Slovenskih tleh, je iz leta 1387 v zagrebški škofijski sodni kroniki, ki omenja Cigana iz Ljubljane izvemo še enega izmed mnogih zanimivih podatkov v muzeju, ko nam zgodovino in običaje pripoveduje Štef.

V muzeju je tudi nekaj klasičnih instrumentov, ki so se sestavni del romske kulture in njihove glasbe. Romski enkratni glasbeni slog najdemo tudi v srednjeevropski in judovski  glasbi, flamencu ter plesni in jazz glasbi, prav tako pa je romska glasba vplivala na svetovno znane skladatalje, kot so Brahms, Verdi, Rahmanov, Bartok in drugi. Glasba in ples sta najbolj izstapajoči značilnosti bogate romske dediščine. Ker so Romi v preteklosti živeli kot nomadi, so različne glasbene elemente dežel, kjer so se nahajali, vključevali in spajali v lastno glasbo. Tradicionalno so se Romi ukvarjali z glasbo. V naseljih so imeli glasbene skupine, ki so jih sestavljali moški, govori Štef in nadaljuje, da je tudi njegova družina bila znana predvsem po glasbenikih. Ob tem doda, da so se ob posebnih priložnostih in praznikih odpravili po vasi od hiše do hiše in z glasbo voščili vesele praznike, s čimer so tudi kaj zaslužili, bodisi denar ali hrano, zaključuje o bogati zgodovini romske glasbe Štef.

Romi kot narod so tudi zelo religiozni. Romsko ime za Boga je Del. Ime izvira iz staroindijskega naziva Deva, ki je nekdo, ki človeku kaj daje. Romi so tradicionalno zelo pobožni. Redno sprejemajo vse zakramente, kljub temu pa v cerkev zahajajo le ob večjih praznikih. Sama prisotnost religije je prisotna tudi v muzeju, kjer so izobešeni Jezusi Kristusi, iz mavca narejena obraz Marije in lesen oltar sv. Frančiška Asiškega, ki je delo neznanega umetnika iz okolica Grada na Goričkem v začetku 20. stoletja nam svojo bogato zbirko religijskih predmetov predstavi Štef.

V muzeju je tudi veliko predmetov, ki spominjajo na stanovanjsko kulturo Romov. Romi so se v zadnjem stoletju v Evropi stalno naseljevati. Pušča, ki velja za eno najstarejših romskih naseljihv Pomurju je nastala okrog leta 1910. Prvi Romi so se sicer naselili na tem območju že okrog leta 1840. Bivališča Romov so bila večinoma enostavne, enoprostorske gradnje iz različnih naravnih materialov. Gradili so tudi hiše iz lesa, bodisi enostavne brunarice, bodisi hiše, pletene iz vej.

Ob tem Štef poudari, da je del zbirke muzeja tudi stanovanjsko pohištvo, ki izhaja iz preloma med 19. in 20. stoletjem. Gre za pohištvo, ki so ga Romi dobili namesto plačila  za svoje delo ali so ga odkupili od premožnih meščanov. Postelja, omara, kredenca in mize so izdelane v stilu "Altendeutsch". Del zbirke sta tudi star štedilnik s pečjo in lesena skrinja za shranjevanje.

Več fotografij v spodnji galeriji...