Štefan Küzmič: evangeličanski duhovnik, prevajalec in pisec

Štefan Küzmič iz Strukovec je tisti, ki je ustvarjal v najtežjih časih protestantizma. S svojim delom je povezoval pripadnike reformacije na slovenskem ozemlju, izražal je njihovo jezikovno identiteto pod takratno madžarsko upravo. Pred pričetkom zaključnih prireditev Luthrovega desetletja vam ga podrobneje predstavljamo v sklopu Pomurskih novic.

Štefan Küzmič se je rodil leta 1723 v Strukovcih. Osnovno šolo je obiskoval pri Sv. Benediktu, kjer je takrat obstajalo pomembno evangeličansko središče s cerkvijo in šolo. Že leta 1733 je komaj deset let star začel obiskovati višjo evangeličansko šolo v Šopronu na Madžarskem. Šolanje je leta 1739 nadaljeval v Györu in svoj študij zaključil leta 1744 v Bratislavi. Po ordinaciji za duhovnika je bil najprej učitelj v Nemes Csooju v letih 1751-1755. 6. junija 1755 je bil poklican za duhovnika v Šurd na Madžarskem. Na novem delovnem mestu ga je čakalo veliko dela. Nekdo je o njem zapisal, da je  »z eno roko začel zidati Božji Sion, z drugo roko pa ga je branil«.

Kmalu po prihodu v Šurd je leta 1755 sklenil zakonsko zvezo z Ano - Marijo Heningecse iz Bratislave. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Štefan, Ana Marija, Klara in Elizabeta. Svojo službo je Küzmič zelo resno in vestno opravljal. Potem, ko so zgorele stare matične knjige, je začel voditi nove. Zapisoval je vse, kar se je v cerkvi dogajalo. Vestno in pošteno je poravnal vse račune in dolgove svoje cerkvene občine. Vzpodbujal je vernike, da bi po svojih možnostih darovali oziroma tudi materialno podpirali rast in napredek svoje cerkvene občine. Na ta način je gmajna dobila zemljo, posodo za krst, Sveto večerjo, …
Po neutrudnem delu za napredek svoje cerkvene občine se je moral Küzmič boriti proti »protivnikom reformacije«. Pripadniki protireformacijskega gibanja so namreč izrabili vsako priložnost, da bi lahko evangeličanom odvzeli cerkve, šole ali celo pregnali duhovnike. Küzmič primerjan z »vernim apostolom«, je branil svojo cerkveno občino in vse, kar mu je bilo zaupano.

Küzmičevo delo
Delo Štefana Küzmiča je za prekmurski narod zelo pomembno. Svojo ljubezen, misli in ogromno znanje je poklanjal »sinovom tega naroda, med katerim je tudi sam zagledal luč sveta«. V Küzmiču so njegovi bratislavski učitelji in duhovniki spoznali talentiranega in delovnega moža, zato so ga tudi vzpodbujali k literarnemu delu. Še posebej ugledni bratislavski duhovnik Serpilius si je prizadeval, da bi Küzmiča pripeljal do tega, da bi služil svojemu prekmurskemu narodu.
Ta veliki sin prekmurskega naroda se je z veliko vnemo lotil dela. V kratkem času poučevanja na šoli evangeličanske župnije v Nemes Csóu je izdal poleg madžarskih šolskih knjig tudi »Slovenski abecednik«, nato pa v letu 1752 »Luthrov Mali katekizem«, ki s to letnico ni ohranjen, je pa istoveten s katekizmom »Vöre krščanske kratkim navukom« iz leta 1754. Njegovo življenjsko delo je prav gotovo prevod Nove zaveze. Koliko dela, znanja in volje je moral vložiti v to, za prekmurski narod pomembno delo!
Ta za Slovence med Muro in Rabo je ta »Nouvi zakon ali Testamentom« (1771) najpomembnejše delo. Doživel je več izdaj oziroma ponatisov: 1817 v Bratislavi, 1848 v Köszegu in 1883 na Dunaju. Razen tega je Küzmič napisal več pesmi, molitev in pogrebnih pesmi. Küzmičevo življenje je bilo po težkem in plodnem delu končano 22. decembra 1779 (nekateri viri omenjajo 29. oktober 1779), ko je umrl star komaj 56 let.

Štefan Küzmič pomemben tudi v sklopu zaključnih prireditev Luthrovega desetletja

V Puconcih so med Evangeličansko cerkvijo in Osnovno šolo leta 2009 zgradili nov in sodoben Spominski dom Števana Küzmiča, ki naj priča o pomenu slovenskih in prekmurskih protestantov. Spominski dom Števana Küzmiča je moderna, a tudi provokativna stavba za to okolje, ki pa lahko spodbudi posameznike in regijo, da se lahko premagajo vse ovire in dosežejo vsi cilji, če bomo le znali biti dovolj močni. Projekt je zahteval izredno veliko časa, truda, naporov, nekajkrat je bil celo odložen, na srečo ponovno oživljen in nazadnje realiziran. Ta dom pomeni spomin na preteklost in je hkrati investicija za sedanjost in prihodnost. 31. oktobra 2016 se bodo začele zaključne prireditve Luthrovega desetletja, ki se bodo zaključile 31. oktobra 2017. Prva otvoritvena slovesnost v Puconcih so bili Küzmičevi dnevi, ki so bili posvečeni uradni razglasitvi Puconcev za kraj reformacije. Puconci so naziv Mesto reformacije (»European City of the Reformation«) prejeli letos. Podeljen jim je bil s strani Skupnosti protestantskih cerkva v Evropi.

Več fotografij v spodnji galeriji...