https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

LOKALNO

V Gornji Radgoni rešeni vsi denacionalizacijski postopki: zahtevek potomcev Juliusa Meinla zavrnjen

04.10.2016 ob 8:00  

Na upravni enoti Gornja Radgona so rešili vse denacionalizacijske postopke, skupaj 768 zadev. Med zadnjimi je bila zavrnitev zahtevka potomcev kavnega mogotca Juliusa Meinla za vrnitev skoraj 240 hektarjev pretežno kmetijskih zemljišč in dvorca. Zapleteni so bili tudi primeri zahtevkov za vrnitev premoženja nekdanjih lastnikov Radenske.

Pri zahtevku denacionalizacijske upravičenke Jeannette Skrbensky Meinl je upravna enota Gornja Radgona ugotovila, da njen ded in nekdanji lastnik velikega posestva skupaj z gradom Friedenau oziroma Meinlovim gradom v Črncih v Apaški dolini nikoli ni izgubil avstrijskega državljanstva in zato ne more biti denacionalizacijski upravičenec. To pomeni, da nepremičnine, v pretežni meri gre za kmetijska zemljišča, ostajajo v lasti države, dvorec v Črncih, ki ima status kulturnega spomenika in je v zasebni lasti, pa je naprodaj.

Kot je za STA pojasnil načelnik upravne enote Gornja Ragona Marjan Potisk, je bil postopek zapleten. Na upravni enoti so zahtevek dvakrat zavrnili, ker so menili, da je bil Julius Meinl III. ves čas avstrijski državljan, toda ministrstvo za kmetijstvo jim je primer dvakrat zavrnilo in pozvalo stranko, naj se izjasni. V skladu z usmeritvami ministrstva so se zato pripravljali, kot da bodo kmetijska zemljišča vračali v naravi. Identificirali so nepremičnine, ko pa so v postopek vključili še druge stranke, med drugim Kmetijstvo Črnci in sklad kmetijskih zemljišč, so dobili dokazila, da pogoji za vračilo niso izpolnjeni.

Foto: meinlcoffee.com

Dokaz za to je po Potiskovih besedah potrdilo o tem, kje je Meinl živel, »kar pa ne more biti samo dopis magistrata mesta Dunaj, da ni živel na Dunaju«. Uradnega dokumenta o tem namreč niso dobili. Prav tako ne drži, da so mu leta 1920 odvzeli državljanstvo, saj je bil rojen leta 1903 in je bil takrat star 17 let, torej še mladoleten. Njegov leta 1930 rojeni sin ima avstrijsko državljanstvo, ki ga je dobil po njem, poleg tega pa je že leta 1949 vložil zahtevek za vrnitev odvzetega premoženja, kar pomeni, da je bil ves čas avstrijski državljan.

Kot tak pa je imel po vojni pravico uveljavljati odškodnino za v Jugoslaviji odvzeto premoženje ali po avstrijski državni pogodbi ali po avstrijsko-nemški finančni in izravnalni pogodbi. To pa pomeni, da ne more biti denacionalizacijski upravičenec v Sloveniji. Zato so na upravni enoti zahtevek zavrnili še v tretje, zdaj pa je odločba tudi pravnomočna.

Drugi zapleten in dolgotrajen postopek je bil pri zahtevi dedičev nekdanjih lastnikov Radenske (Höhn in Šarič). Upravna enota je zavrnila zahtevek Rudolfa Höhn - Šariča, ki ga je kot denacionalizacijski upravičenec leta 1993 vložil za vrnitev po drugi svetovni vojni odvzetega premoženja Radenske. Razlog je v tem, ker ga je očim Ante Šarič najprej posvojil, potem pa posvojitev preklical, v tem primeru pa premoženja ne more dobiti. Postopek za premoženje, odvzeto Anteju Šariču, se ni mogel nadaljevati, ker niti Rudolf Höhn - Šarič niti Šaričeva vnuka ne morejo biti denacionalizacijski upravičenci po njem. Sam Ante Šarič pa ne bi mogel dobiti vrnjenega premoženja, ker nikoli ni bil jugoslovanski oziroma slovenski državljan.

Foto: wikipedia.org

Na upravni enoti so junija 2012 zavrnili tudi zahtevke za vrnitev premoženja po Antejevi soprogi Wilhelmini Höhn - Šarič, saj so po finančni izravnalni pogodbi med takratno ZR Nemčijo in Avstrijo iz leta 1962 lahko vsi, ki so bili na dan 27. novembra 1961 avstrijski državljani in s stalnim prebivališčem v Avstriji na dan 1. januarja 1960, dobili odškodnino v drugi državi za po drugi svetovni vojni odvzeto premoženje. Po zakonu o denacionalizaciji take osebe pri nas ne morejo biti denacionalizacijski upravičenci. O tej zadevi poleg končanega postopka na gornjeradgonski upravni enoti sicer poteka še sodni nepravdni postopek pred okrajnim sodiščem v Novem mestu.

Michael Wiesler in Barbara Purre-Wiesler, vnuka Wilhelmine Höhn - Šarič in Anteja Šariča, sta zahtevek za vrnitev premoženja decembra 2010 vložila tudi po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij. Zahtevata vrnitev podržavljenega premoženja, ki je bilo Anteju Šariču zaplenjeno s sodbo sodišča slovenske narodne časti. Gre za vračilo polovice premoženja, zahtevanega v denacionalizacijskem postopku, vrnitev 12 blagovnih znamk in plačilo odškodnine za pravico uporabe mineralne vode oziroma zemljišč, na katerih so vrelci mineralne vode. Sodišče je ta zahtevek zavrnilo, a sodba še ni pravnomočna. V vsakem primeru pa tega na gornjeradgonski upravni enoti ne bodo več obravnavali. Ob morebitni dobljeni tožbi se bodo tožniki pogajali z novim lastnikom Radenske, Kofolo.

Tretji zahtevni primer, s katerim se je ukvarjala upravna enota, je zadeva Clotar Kondrad Bouvier. Po tem upravičencu so zahtevek vložili njegovi pravni nasledniki, zahtevek za vračilo so bila predvsem kmetijska zemljišča, skupaj 122 hektarjev površin. Dediči so zahtevali tudi stavbne površine, kot je upravna zgradba Radgonskih goric, v skupni površini 1,17 hektarja. Pretežna lastnika zemljišč iz zahtevka sta bila podjetje Radgonske gorice in Sklad kmetijskih zemljišč. Zahtevek je upravna enota leta 2012 zavrnila, ker upravičenec ni pridobil jugoslovanskega oziroma slovenskega državljanstva in je imel v skladu s finančno izravnalno pogodbo med Avstrijo in Nemčijo kot avstrijski državljan, ki mu je bila odvzeta nepremičnina v Sloveniji, pravico do odškodnine Avstrije.

Ali katera od zadev čaka na obravnavo na ustavnem sodišču, upravni enoti po besedah njenega načelnika Potiska ni znano, poroča STA.

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.