Dr. Matiji Slaviču želijo v Murski Soboti postaviti spominsko obeležje

Prekmursko društvo Generala Maistra Murska Sobota je na župana dr. Akeksandra Jevška in mestni svet naslovilo pobudo za postavitev spominskega obeležja dr. Matiji Slaviču ob praznovanju stote obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v letu 2019.

V društvu menijo, da je potrebno k uresničevanju zamisli pristopiti nemudoma, saj je za načrtovanje, izpeljavo določenih postopkov, zbiranje finančnih  sredstev in za izvedbo projekta potrebnega kar nekaj časa. Kot so zapisali v pobudi, predlagamj, da MOMS kot nosilec in koordinator aktivnosti oblikuje posebno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov civilne družbe, veteranskih in domoljubnih organizacij, združenj in gibanj, kulturnih ter znanstvenih organizacij in ustanov, ter predstavnikov mestnih oblasti, ki bo po sprejetju ustreznih odločitev in formalnih sklepov pristopila k uresničevanju zamisli.

Zakaj pobuda prav zdaj?

V letu 2019 obeležujemo stoto obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. S priključitvijo Prekmurja Kraljevini SHS je bilo komaj po prvi svetovni vojni rešeno narodnostno vprašanje tukajšnjega življa, ki je po 900 letih ločenega razvoja tako znova postal del matičnega slovenskega naroda. Za to dejanje je v veliki meri zaslužen prav dr. Matija Slavič.

Zakaj si Slavič zasluži obeležje?

Kot pojasnjujejo v pobudi, je Dr. Slavič, izhajajoč iz svojega velikega poznavanja narodnostnih, jezikovnih, zemljepisnih, gospodarskih, političnih in zgodovinskih razmer v Prekmurju, kot član delegacije Kraljevine SHS na mirovni konferenci v Parizu, pomembno pripomogel k odločitvi Vrhovnega sveta konference, sprejete dne 9. julija 1919, o priključitvi Prekmurja Kraljevini SHS. Kot dober poznavalec prekmurske preteklosti ter takratnega aktualnega položaja in razmer, je dr. Slavič priključitev prekmurskih, med Muro in Rabo živečih Slovencev k matični domovini utemeljeval z argumenti poseljenosti, avtohtonosti prebivalstva in jezika kot osnovnega gradnika kulturne in narodne zavesti in pripadnosti. Dr. Slavič je za potrebe mirovne konference pripravil barvno etnografsko karto Prekmurja, ki je nazorno prikazovala naseljenost in etnično pripadnost prekmurskih Slovencev med Muro in Rabo po podatkih ljudskega štetja iz leta 1890. Karta je dopolnjevala dve podrobni Slavičevi študiji o Prekmurju, napisani v francoščini, v katerih je pokazal izredno poznavanje problematike prekmurskih Slovencev. Ob veliki podpori majorja D. W. Johnsona, ameriškega izvedenca Teritorialne komisije pri mirovni konferenci, sicer profesorja na univerzi Columbia v New Yorku, je dr. Slavič dosegel, da je mirovna konferenca dne 20. maja 1919 sprejela Johnsonov predlog razmejitve po razvodnici med Rabo in Muro. Dr. Slavič o Johnsonovih zaslugah za prekmurske meje, določene po prvi svetovni vojni, tudi zapiše: „Obveljala je torej v Prekmurju meja, ki jo je določil Johnson, ki ima največ zaslug, da smo prišli z državno mejo čez Muro. Zato si ta amerikanski profesor zasluži, da dobi v tej naši Slovenski krajini dostojen spomenik.“

Člani antantne mirovne konference so zahvaljujoč prizadevanjem dr. Matije Slaviča, poleti 1919 ozemlje Prekmurja dodelili Sloveniji v okviru novo nastale Države SHS, kasneje Jugoslavije. Dne 12. avgusta 1919 so Prekmurje zasedle jugoslovanske čete, dne 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih, na katerem se je zbralo več kot 20.000 ljudi, vojska oblast predala civilnemu upravitelju.

Foto: Wikipedija

Dr. Matija Slavič je imel pomembno vlogo tudi pri dokončni vzpostavitvi meja med Jugoslavijo in Madžarsko v delu, ki se nanaša na Prekmurje, in sicer kot izvedenec na konferenci julija 1922 v Londonu. Ivan Jerič, prekmurski domoljub in Maistrov borec, je takrat zapisal: „Za zmago se moramo zopet zahvaliti našemu ekspertu na mirovni konferenci dr. Matiji Slaviču.“

»Prizadevanja slovenskih domoljubov, ki so najbolj zaslužni za danes slovensko Prekmurje, so bila doslej iz nerazumljivih razlogov prezrta. Prav je, da končno pretrgamo z zgodovinsko slepoto in ignoranco ter tem ljudem ob tako velikem prazniku, za praznovanje katerega so zaslužni prav oni, končno postavimo dostojen spomenik ali vsaj obeležje,« opominjajo člani društva.

Kaj želijo od občine?

Menijo, da bo pomembno vlogo v praznovanju tega zgodovinskega dogodka kot regionalno kulturno, gospodarsko in upravno središče Prekmurja nedvomno imela tudi Mestna občina Murska Sobota. Ker Prekmurje doslej še ni izkazalo primerne časti niti dr. Matiji Slaviču, niti ameriškemu izvedencu Teritorialne komisije pri mirovni konferenci majorju D. W. Johnsonu, ki je po Slavičevih pričevanjih kot predstavnik takrat novonastajajoče svetovne velesile ZDA imel pri določevanju meje v Prekmurju odločilno besedo, Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota predlaga, da Mestna občina Murska Sobota, njeni organi in službe, v okviru priprav na praznovanje stote obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki bo leta 2019:

- preuči možnost postavitve ustreznega spominskega obeležja (spominske  plošče/doprsnega kipa/spomenika) dr. Matiji Slaviču v Murski Soboti,

- preuči možnost poimenovanja/preimenovanja določenega mestnega trga ali ulice v Murski Soboti po dr. Matiji Slaviču, ter po dokončni preučitvi in evalvaciji njegove zgodovinske vloge tudi po ameriškemu izvedencu Teritorialne komisije pri mirovni konferenci majorju D. W. Johnsonu.

- pristopi k zbiranju namenskih finančnih sredstev za uresničitev tega predloga.

V ta namen pobudniki predlagajo, da Mestna občina Murska Sobota, kot nosilec in koordinator aktivnosti oblikuje posebno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov civilne družbe, veteranskih in domoljubnih organizacij, združenj in gibanj, kulturnih ter znanstvenih organizacij in ustanov, ter predstavnikov mestnih oblasti, ki bo po sprejetju ustreznih odločitev in formalnih sklepov pristopila k uresničevanju zamisli.

Kdo so pobudniki obeležja?

Prekmursko društvo general Maister je bilo ustanovljeno spomladi letos. Kot neprofitna oz. nepridobitna asociacija civilne družbe deluje na družbenem, kulturnem, umetniškem, izobraževalnem, znanstvenem in športnem področju, s ciljem razvijanja in utrjevanja domoljubja. Prekmursko društvo išče navdih za svoje delovanje v zgodovinskem izročilu slovenskih domoljubov, predvsem dediščini generala Maistra in njegovih sodobnikov, med njimi tudi dr. Matija Slavič. Prav iz razlogov, ki temeljijo na neovrgljivih zgodovinskih dejstvih, so čutili moralno dolžnost podati zgoraj navedene predloge, katerih uresničitev bi dokončno opravila z neljubim zgodovinskim prezirom in posledično s slabo vestjo vseh prekmurskih domoljubov.