KULTURA
Vinski bratje: ko iz druženja nastane Kulturno društvo godcev in pevcev
V sklopu projekta Pomurske novice vam danes predstavljamo Kulturno društvo godcev in pevcev Vinski bratje. Sedež skupine je v Gederovcih, kjer so bili ustanovljeni. Iz te vasi so kar trije člani skupine, ostali trije člani pa prihajajo iz Krajne, Sodišincev in Ižakovcev.
Vinski bratje skupaj muzicirajo od leta 2010, uradno pa od leta 2011. Pravijo, da so Vinski bratje zato, ker so bili ustanovljeni v njihovi vaški gostilni Metuljček, kjer je njihov prijatelj Franc Gibičar praznoval Abrahama. Na ta Abraham so bili povabljeni vsi člani, razen enega. Njihov glavni ustanovitelj Peter Auguštin pa je na tej prireditvi igral kot en mož orkester. Instrumente je imel izdelane in pripravljene v posebni sobi in jih je začel klicati enega za drugim v sobo, da se nekaj zmenijo in zaigrajo po domače za prijatelja kot presenečenje – in so nastali veliko presenečenje Vinski bratje. Od takrat so pridno vadili, se učili novih melodij in pesmi, nabirali nove izkušnje in se veselili. Večina pesmi katere izvajajo so starejše ljudske pesmi, večina je domačih pesmi v prekmurskem narečju. Imajo tudi nekaj svojih pesmi. Njihovi glasbeni instrumenti so izdelani doma.
Vinski bratje nastopajo tako v Sloveniji kot v tujini
Iz Gederovec prihajajo: njihov vodja Peter Auguštin – harmonikar, Silvo Škodnik, ki igra na lončeni bas in Stanko Mencigar, ki igra na ribaš. Iz sosednje vasi Krajna je Pavel Celec, ki igra bun-bajs, iz vasi Sodišinci Miran Stojisavljevič, ki muzicira na šejf, Franc Karoli, ki igra boben pa je iz Ižkovcev. Nastopajo po celi Sloveniji in tudi v tujini. Tako so predstavljali Slovenijo v Avstriji v Vorarlbergu, kjer je potekal mednarodni festival, na katerem so vsi nastopajoči predstavili kulturo, glasbo in običaje svoje države. Dodajajo, da imajo tudi pobrateno društvo v hrvaškem Zagorju KUD Cetlinski zvon, s katerim so se pobratili pred nekaj leti. Na različnih prireditvah pa so bili tudi v madžarskem Porabju. Pri odgovoru na vprašanje kateri nastop jim je do sedaj ostal posebej v spominu niso dolgo razmišljali in se strinjali, da je to bil nastop na Svibanjski noči, ki je posvečena vsem materam in je potekala na Hrvaškem. Tam so namreč publiko presenetili in zaigrali in zapeli njihovo pesem »Cvetličanka« in občinstvo s tem navdušili. »Tudi hrvaški mediji so poročali, da smo publiko »oduševili« (navdušili),« so se nostalgično spominjali.
Dodali so, da v vseh teh letih nastopanja po različnih prireditvah na splošno opažajo, da ljudska glasba med ljudmi ima velik pomen, ne glede na to v kateri državi so nastopali. Kajti na vseh prireditvah je vedno zelo veliko število obiskovalcev, ki jih vedno z bučnim aplavzom pospremijo tako na oder, kot iz odra. A glede na to, da veliko nastopajo, so veliko časa odsotni za vikend, je tudi z njihovimi družinami potrebno sklepati kompromise. Da ne bi bilo preveč dni odsotnosti, jih občasno družinski člani na nastopih spremljajo. »Vmes pa se jim poskušamo vsaj malo oddolžiti s kakšnim izletom družinskih članov Vinskih bratov«, še dodajo.
Martinovo za Vinske brate pomeni čas za prireditev »Po našon lejpon Prekmurje«
Poseben čas v letu pa je zanje Martinovo, saj vsako leto v tem terminu organizirajo prireditev »Po našon lejpon Prekmurje«. Letos jo bodo organizirali že sedmič in sicer 12.11.2016 ob 18.00 v Sodišincih. Vključno z njimi bo nastopilo približno deset skupin. »V organizacijo prireditve je vsako leto potrebno vložiti veliko dela in truda, zato se že sedaj za vso pomoč pri pripravi zahvaljujemo vsem podpornim članom in sponzorjem«, so povedali in dodali, da že z nestrpnostjo pričakujejo, da bodo spet lahko skupaj z nastopajočimi in obiskovalci preživeli lep večer. Je bila pa zanje posebna prireditev lansko leto, saj so točno v času prireditve izdali njihovo prvo zgoščenko z naslovom »Vinski smo bratje«, na kateri so zbrali deset pesmi.
Za Vinske brate lahko rečemo, da kar na dva načina skrbijo za to, da ljudska glasba ne umre, saj imajo že podmladek, ki nosi ime »Vinska kapljica«. Skupino sestavljajo štirje člani, ki so stari od 10-15 let in imajo za sabo že kar nekaj nastopov. Trenutno pridno vadijo in če bodo tako pridni tudi v prihodnje, Vinski bratje ne dvomijo v to, da bodo tudi oni skrbeli za to, da se bo ljudska glasba ohranila.
Foto: Arhiv Vinski bratje in Arhiv Pomurec.com
Več fotografij v spodnji galeriji...
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Deca, danes pa se bomi učili sklanjati samostalnik Prekmurje! ---- Deca vedo, da ne bomo potovali Po našon lejpom Prekmurje, ampak PrekmurJU.
Pa nej samo sklanjati ! Marsikaj bi trbelo o tem povedati, med prvim tole , da to ni nobena ljudska glasba, ampak nekaj zabijanja , ozoroma cviljenja na različne predmete , kateri nimajo nobene zveze z inštrumenti , ki bi naj predstavljali ljudsko glasbo ! Kje , kdaj je gdo videl , da so se nekdaj ljudje delali take (muzikante ), kot se sedaj delajo tile !? Tega nikjer nihče NE priznava in ne morejo predstavljati nobene zvrsti ljudske glasbe ! Tudi Gor. lajkošje ne sodijo nikamor , razen ,tja od koder prihajajo in si dajejo duška na svojstven način. JSKD temu pravi----lajnanje za svojo dušo ! Na kratko o takozvanem kulturnem igranju in petju ! Daleč od tega !!!!
GOST OB 17,17 URI - Zgoraj sem se "zatipkal". Pravilno je seveda "se bomo učili sklanjati...." - Škoda, ker se (Gost ob 17,17) nisi označil z vzdevkom, da bi lažje "ločilii" med gosti-komentatorji v Pomurcu. Tvoje odklonilno razmišljanje o "igranju" na različne predmete, ki se ga gredo upokojenci, podpiram, saj, kot si zapisal, je lajnanje za svojo dušo. Kaj pa zdaj? Naj človeku vzamemo veselje, ko bi rad kaj storil "za dušo", torej iz veselja?!
Sramota res, da se gredo ljudske godce, naj jim nekdo pokaže kakšni so glabeni instrumenti..halo..od kdaj je ribež instrument?? Potem lahko namesto ribeža pralni stroj gor na oder privlečete in vklopite centrifugo, to vam bo nadomestek za ribež..osli..ma nimam besd.
Tu ste pa na Pomurcu malo mimo vsekali, tale prispevek bi spadal v rubriko;Cirkus, na pa kultura..ojoj..
ka pa motaš gledaj pa poslušaj ka ti paše pa ne modruj!ti Ti še sigurno nej v cirkusi bil v od kulture pa tak nemaš pojma drugega dela verjetno nemaš ka pomurca gledaš pa komentare pijšeš MAGAREC
Ajde ribaš kak ribaš (nej kak kitara) ešče nekak - ali kazoo na šejfi!!!
Ribaš na D dur..._:)))
10 letnik, ki se imenuje vinska kapljica.
TOVARIŠICE: SLOVENŠČINA 1 (ENA) - Zgoraj kritizirani naslov Po našon lepon Prekmurje (pravilno:Prekmurju) se je pojavil tudi na prireditvi v Sodišincih, a Pomurec članka ne omogoča komentirati, kar me neprijetno preseneča.Toliko bolj, ker v navodilu komentatorjem spodaj pišejo:Slovenski jezik je samo naš, zato ga cenimo itd. Čudi me tudi, da se očitno sklanjatve samostalnika Prekmurje niso naučili niti v bližnji OŠ, sicer bi kateri od vinskih bratcev povzdignil glas. Pa še to: morda je v goričkem narečju "pravilno", toda s tem plakatom krožijo tudi po drugi krajih.
@ferek, tij si tejsti z ribašom?..-))
ajjaj nika drujgoga kak nikoga pa nika trbej doj pošinfati
Po našon lejpon Prekmurje... tou je najpijsano prekmursko, ka van je nej jasno? Po Prekmurje... Iden doj po Kobilje... ista p...
IDEM DOL PO KOBILJU - Na komentar spodaj podpisanega Marka o "Prekmurje", sem pričakoval kak pameten odmev, a tisti, ki zadevo "poznajo", so tiho kot miši. Torej "moramo" razglabljati laiki, med katere se tudi sam uvrščam. Ker naj bi bila prekmurščina uvrščena med knjižni jezik, pomeni, da je jezik sporazumevanja preprostih ljudi na določenem območju - dialekt oziroma eno izmed narečij. Da se ne bi prerekali, kako se kaj reče "po prekmursko", je pametno uporabiti slovensko knjižno besedo. Na Markovskem pravimo: "Idem dol po Kobilji - pijan kak žandar".