7. Pomurski simpozij o kronični rani uspešno izveden

Kronična rana in pacientove pravice – Kakovostna zdravstvena nega še vedno prioriteta Splošne bolnišnice Murska Sobota.

V Murski Soboti je v organizaciji Splošne bolnišnica Murska Sobota, Delovne skupine za oskrbo kronične rane ter Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja, potekal že 7. Pomurski simpozij o kronični rani. Osrednja tema letošnjega simpozija je bila kronična rana in pacientove pravice v okviru tega in s tem povezovanje bolnika s kronično rano in njegovim psiho-socialnim in ekonomskim stanjem. Organizatorji so v ospredje postavili človeka s potrebami in ne samo obravnavo. Na letošnjem simpoziju je poleg domačih strokovnjakov, sodelovala tudi vrsta tujih strokovnjakov, nekateri so že stalni predavatelji tovrstnih srečanj, nekateri pa so se simpozija udeležili prvič.

Simpozij je bil razdeljen na tri vsebinske sklope. V prvem sklopu z naslovom Kronična rana in pacientove pravice, so obravnavali teme Pacientove pravice (Matevž Ružič, univ. dipl. prav.), Obseg pravic v paketu osnovnega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja za bolnike s kronično rano (Ivan Tibaut, univ. dipl. ing. rač.), Predstavitev ambulante za kronične rane in izvajanje konziliarnih pregledov v internistični dejavnosti (Ivan Prelog, dr. med.), Predstavitev ambulante za diabetično stopalo (Zorancho Trpkovski, dr.med., Angelca Ambrož, dipl. m. s.) ter Kronična rana in kvaliteta življenja bolnikov (Marija Kohek, M. Sc. (Avstrija), dipl. m. s., prim. asist. Ciril Triller, dr. med.).
Drugi skop je bil namenjen vprašanju Pacient s kronično rano ali kronična rana pri pacientu? Odgovore so iskali v okviru tem The German national consensus on wound documentation and outcome rationale working programme and current status (dr. Thomas Wild, dr. med.), Kaj imajo skupnega kulturne kompetence in oskrba rane (Helena Kristina Halbwachs, viš. med. ses., univ. dipl. org.), Kaj zdravimo - rano ali bolnika (doc. prim. dr. Dubravko Huljev, dr. med.), Etični izzivi e-zdravljenja pri oskrbi starejših bolnikov (dr. Božidar Voljč, dr. med.) ter Zakonom propisna prava pacijenta pri zbrinjavanju kronične rane (Brankica Juranić, mag. med. techn., Dragica Pavlović, mag. med. techn., dr. Štefica Mikšić, mag. med. techn.)
V tretjem sklopu z naslovom Pacient s kronično rano in vplivi na celjenje, so bile predstavljene teme Seznanjenost pacientov v patronažnem varstvu o pomenu prehrane pri celjenju golenje razjede (Renata Škerget, mag. zdr. nege – soc. manag.), Seznanjenost pacientov v patronažnem varstvu o pomenu prehrane pri celjenju golenje razjede (Dragica Kreft Planjšek, dipl. m. s.), Anketa o uporabi sodobnih oblog v osnovnem zdravstvenem varstvu med patronažnimi medicinskimi sestrami (Majda Gačnik, dipl. m. s.), Oskrba diabetičnega stopala na oddelku za ambulantno diabetološko dejavnost (Mira Slak, SMS) in Vloga enteralne prehrane pri bolnikih s kronično rano (Mojca Močnik Bevc, univ. dipl. inž. živ. teh.).
7. Pomurski simpozij o kronični rani se je zaključil z okroglo mizo. Devet predstavnikov strokovnih sfer, povezanih z zdravstvom in zdravstveno nego, je predstavilo trenutne dileme na področju oskrbe bolnikov s kronično rano in konkretne usmeritve za izboljšanje stanja na tem področju.

Plod dosedanjih simpozijev so tudi vsakoletne strokovne publikacije. Organizatorji so prav tako pripravili dokumentacijo v obliki knjižice, ki paciente s kronično rano spremlja in s pomočjo zapisane informacije omogoča boljši pristop pri oskrbi. Rezultat simpozija je tudi prehransko svetovanje in obravnava bolnikov z ranami tudi s prehranskega vidika, ter tudi tri specializirane ambulante za oskrbo ran, ki jih v bolnišnici vodijo trije specialisti.

Oskrba kronične rane predstavlja na področju kakovostne in varne obravnave bolnikov za izvajalce zdravstvene nege velik izziv. Ustanovitev delovne skupine, ki se ukvarja z oskrbo kronične rane sistematično in z multidisciplinarnim pristopom, je bila zelo dobra strokovna odločitev. S celovitim pristopom in izdelavo smernic enotne strokovne doktrine in obravnave v bolnišnici, so člani skupine na osnovi strokovnih smernic in primerov dobrih praks iz slovenskega in evropskega prostora, pristopili k resnemu delu in delo skupine razširil na multidisciplinarni tim celotne regije. Člani Delovne skupine za oskrbo kronične rane izjemno veliko prispevajo k razvoju zdravstvene nege v Splošni bolnišnici Murska Sobota, v lokalnem okolju in v slovenskem prostoru, saj povezujejo na področju oskrbe kroničnih ran primarni in sekundarni nivo. Zagotavljanje kakovosti in varnosti tako ostaja eden od prioritetnih ciljev Splošne bolnišnice Murska Sobota.