Na simpoziju v Murski Soboti o romskem jeziku kot kulturni identiteti Romov

Inštitut za romološke študije je v sodelovanju z Zvezo Romov Slovenije v petek, 4. novembra, v Murski Soboti organiziral simpozij z naslovom »Svetovni dan romskega jezika – kulturna identiteta Romov«.  

5. november je razglašen za svetovni dan romskega jezika in ob tej priložnosti je potekal simpozij z naslovom »Svetovni dan romskega jezika – kulturna identiteta Romov«. Na simpoziju so sodelovali domači in tuji jezikoslovci, učitelji romskega jezika in literature, novinarji, politiki in pisatelji. V Evropi živi 10 milijonov Romov in romski jezik je priznan kot uradni jezik.

Uvodne, pozdravne besede je imel mag. Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, ki je povedal, da se mlada populacija več ne pogovarja v romskem jeziku. Ob tem se poraja vprašanje, ali je romski jezik uporaben v strokovnem smislu. Romi se med seboj razumejo, obstaja pa veliko dialektov, ki jih ločuje. Tudi sedaj se na srečanjih mednarodne ravni raje pogovarjajo v tujem jeziku kot v romščini., nadaljuje Muc. Romski jezik se uporablja malo. V zadnjih 50, 60 letih se je romščina razvijala na knjižni osnovi, kjer so naredili veliko, čeprav knjige, napisane v romskem jeziku, Romi večinoma ne uporabljajo. Namen simpozija je, da skuša povedati, da Romi imajo svoj jezik, ki se ga ni treba sramovati. Potrebno ga je uporabljati in biti nanj ponosen. Nadalje je besedo prevzela Janja Rošer, predsednica Sveta romske skupnosti RS, ki je poudarila pomen vloge romskega mentorja, ki bi moral obvladati romski jezik. Sedaj se namreč dogaja, da so to Neromi, ki ne želijo več govoriti romsko in v takem prmieru se jezik začne izgubljati. Zaključna uvodna misel je bila, da je romskemu ljudstvu potrebno dati, da sami prispevajo k razvoju lastnega jezika, da ga Romi sprejemajo kot svojega.

Mag. Orhan Galjus, direktor Radia Patrin v Amsterdamu, je pozval naj se z otroki govori romsko, naj se jezika ne sramujejo. Napovedal je ustanovitev radijskih postaj v Albaniji in Siriji. Ustanovljeni sta že radijski postaji v Kijevu in Turčiji. Čudno se mu zdi, da se je romski jezik ohranil med ljudmi in še živi. Čudno, da Romi nimajo svojega jezika, ker je jezik toliko star. Poudaril je, da je romski jezik en od prvih tihih jezikov. Kot zanimivost je navedel, da sta romska dialekta v Sloveniji in Indiji zelo podobna. Borba za ohranjanje romskega jezika je velika. Potrebno je, da romski jezik postane eden od diplomatskih jezikov, en nevtralen jezik. Monika Sandreli, urednica radia Romic, je predstavila oddajo, ki ohranja romski jezik. Z oddajo širijo glas Romic, kjer med drugim poročajo iz tujine in predstavljajo primere dobre prakse. Romsko informativnemu centru Romic pa grozi ukinitev, ker se spopadajo s finančnimi težavami. Slobodan Nezirovič, RD Romano Vozo Velenje je povzel zgodovino romskega jezika in poudaril, da strokovnjaki trdijo, da obstaja čez 60 romskih dialektov.

V drugem delu simpozija je Slobodan Nezirovič predstavil in opisal Romsko društvo Romano Vozo iz Velenja, ki šteje 55 članov. Zavzemajo se za ohranjanje romske kulture, posebno pozornost in skrb namenjajo izobraževanju, zaposlovanju in urejanju bivalnih razmer za Rome. Zalika Cener, RD Mro Dada Piran je ustanoviteljica društva na Primorskem in pisateljica, ki je izdala tri kratke proze. V eni izmed knjig je zapisala, kaj pomeni skriti resnico. Cenerjeva do 18. leta starosti, ni vedela, da je Romkinja po očetovi strani. To so ji prikrivali domači in celo sorodstvo. Njeno soočenje z domačimi in prijatelji ob odkritju svojega porekla opisuje v eni izmed knjig.
Ob zaključku simpozija je Jasmina Ahmetaj, pisateljica knjige Dekle z bonboni in podpredsednica IRU poudarila, da mora biti romski jezik zapisan in potrebno ga je govoriti. Izrazila je problem, ker Romi nimajo zapisanih svojih običajev, kulture in jezika. Vse to je nujno, da se naredi. Med drugim poudarja, naj se neha avtoriteta moških.