V soboški knjižnici o tegobah v šolstvu in vlogi staršev

V soboto, 19. 11. 2016 se je v knjižnici Murska Sobota odvil triurni seminar za starše Ko šola postane vir težav, v organizaciji Familylab Slovenija in izvedbi njihove sodelavke, psihologinje Marjane Škalič. To je bil prvi Familylabov dogodek v Murski Soboti do sedaj, medtem ko to sicer mednarodno gibanje deluje v Sloveniji že od leta 2008. Družinam ponuja podporo, svetovanje in pomoč pri razvoju starševske vloge, strokovnim delavcem, ki delajo z otroki in/ali družinami, pa prostor za strokovni in osebni razvoj s poudarkom na odnosni kompetenci. Cilj je izboljšati duševno zdravje in blaginjo današnjih staršev/vzgojiteljev in jutrišnjih odraslih.

Pri Familylabu ne ponujajo še ene vzgojne metode ali hitrih receptov za reševanje življenjskih zagat. Metode so morda primerne in učinkovite za dresuro psov in konjev, pri delu z otroki pa deluje samo pristen človeški stik. Ravno tega v naših šolah najbolj primanjkuje, pa tudi zavedanja, da so časi avtomatičnega (straho)spoštovanja avtoritet minili. Danes si mora svojo avtoriteto zgraditi vsak sam. To pomeni, da za to, da bi bil učitelj spoštovan, ni dovolj samo dejstvo, da je učitelj; spoštovanje učencev in staršev si pridobi s tem, da je dober učitelj.

Dober učitelj mora nujno imeti vsaj te štiri vrste kompetenc: akademsko (obvlada svoj predmet poučevanja), didaktično (obvlada metode in tehnike poučevanja), vodstveno (obvlada vodenje razreda, skupine otrok) in odnosno. Odnosna kompetenca je sposobnost videti in upoštevati vsakega otroka kot posameznika ter biti z njim v pristnem stiku.

Vodstvena in odnosna kompetenca sta kritičnega pomena za kvaliteten pouk in konstruktivno vzdušje v šolah in razredih, vendar na žalost prav te veščine učiteljem kritično primanjkujejo. Pedagoški študij jih odločno premalo, če sploh kaj, usposobi v tej smeri, prav tako jim ne posreduje zavedanja o pomembnosti kvalitete odnosov za zadovoljstvo in uspeh na kateremkoli človeškem področju. Fakulteta učitelje slabo pripravi na realnost, ki jih čaka v šolah, oni pa potem slabo pripravljajo učence na življenje. Nujno je izboljšati osnovno izobraževanje učiteljev, jim omogočiti možnost stalne strokovne supervizije kot podporo pri njihovem zahtevnem delu, ter jih razbremeniti nesmiselne birokracije. Razredi bi morali biti manjši.

O preobsežnem in neustreznem učnem načrtu čivkajo že vrabci na strehah. Otroci se morajo še vedno veliko učiti na pamet, čeprav danes ta znanja lahko kadarkoli poiščemo na spletu s klikom ali dvema. Zaradi hitrega tehnološkega razvoja je njihova poklicna prihodnost tako nepredvidljiva, da nihče ne ve, kakšna specifična znanja bodo potrebovali, šole pa vztrajno trpajo v njihove glave velike količine podatkov, namesto da bi jih učile kreativnega, inovativnega reševanja problemov, samostojnega in kritičnega razmišljanja, povezovanja in timskega dela... kajti te veščine bodo zagotovo potrebovali v vsakem okolju, kamor koli jih bo življenje zaneslo.

Šolski sistem zaostaja za družbenim razvojem najmanj za eno generacijo. Učencem vsiljuje znanja, ki jim ne bodo v pomoč v njihovem prihodnjem poklicnem in osebnem življenju. Privzgaja jim strah pred napakami namesto modrosti, da so napake priložnosti za učenje. Ovira jih v razvoju njihovih pravih potencialov, ko jih sili, da se največ posvečajo tistim področjem, ki jim ne gredo dobro, kajti za vsako ceno morajo doseči minimalne standarde znanja. Preverjanje in ocenjevanje, ki temelji na tekmovalnosti, nasprotuje naravni težnji otrok po sodelovanju: pomoč enega učenca drugemu med pisanjem testa pomeni goljufanje.

Seznam grehov šolskega sistema je še veliko daljši. Če hočejo starši zares delovati v dobro otroka, morajo kritično pogledati na ta okoreli, zastareli sistem, in biti otroku skozi šolska leta v trdno oporo. Več o tem, kako podpirati svojega otroka skozi šolsko obdobje, so starši lahko slišali na sobotnem seminarju, ki bo to soboto ponovljen na Ptuju, naslednjo pa v Mariboru. Več o temi lahko preberete na blogu o šolstvu: Kje vas čevelj žuli - Šolstvo.