Začenja se adventni čas in priprave na božič

Pred nami je prva adventna nedelja. S tem je nastopil čas, ki nas opominja, da se že bliža veseli december in tudi, da se že bliža konec leta 2016. Na prvo adventno nedeljo se začenja adventni čas, ki za kristjane predstavlja čas pričakovanja in priprave na božič, praznik Jezusovega rojstva.

Po cerkvah in tudi po domovih so zato pripravili adventne vence, ki so zunanje znamenje tega pričakovanja, na njih bodo v nedeljo prižgali prvo od štirih sveč. Adventni čas se konča v tednu po četrti adventni nedelji, in sicer 24. decembra, dan pred božičem.

Vijoličasta barva sveč predstavlja upanje. Venec, na katerem se vsako od štirih nedelj prižge ena sveča več, je sicer razširjen tudi med neverujočimi. Spleten je iz zimzelenih vej, ki govorijo o življenju in o Jezusovem prihodu. Okrogla oblika pomeni popolnost in večnost.  Sveče naj bi bile vijoličaste ali bele, saj vijoličasta barva predstavlja upanje. Postopno prižiganje sveč vsako nedeljo, ki v prostor prinaša vedno več svetlobe, pa simbolizira rast dobrega. Adventni venci naj bi bili narejeni brez dodatnega okrasja, zato da pride do izraza navedena simbolika.

Prva adventna nedelja je vedno prelomnica in nov začetek. Eno obdobje je zaključeno, začenjamo z novim, zato smo vsi v nekem novem pričakovanju, kaj se bo zgodilo, kaj bo prinesla nova priprava na božič. Tudi slovenski december je svečan, v lučkah, v pričakovanju in lahko celo rečemo, da je do skrajnosti skomercializiran. Vse je povezano z darili in slovesnimi večerjami, kakor da bi med letom stradali in je sedaj napočil čas, ko si končno lahko nekaj privoščimo. V resnici pa se zgodi, da nas ves ta svetleči šarm in reklame potegnejo v svet iluzij in nam pričarajo neke namišljene vrednote. Vse to nas vedno bolj oddaljuje od prave vsebine adventa in božiča.

Advent povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost. Z zgodovinskim spominom preteklost stalno prečiščujemo in ustvarjamo takšno sedanjost, ki nas bo lahko uvedla v prihodnost, na katero gledamo z velikim zaupanjem. Advent, ki ne prepozna ljudi, ki so se znašli v stiski, ni noben advent. Prav tako niso rešitev politične spletke, ki so samo razkazovanje moči, človeka, ki je v stiski, pa zaobidejo.

Pred nami je petindvajset dni priložnosti, da preizkusimo našo vero, upanje in ljubezen. Gre za stvari, ki ne prinesejo večje plače in še manj loterijskega dobitka, sogovorniku pa vendarle dajo upanje, da tudi zanj prihaja »odrešenja dan«. Advent namreč ni ne zaradi daril ne zaradi določene folklore, ampak zaradi ljudi. Samo nekaj je treba upoštevati: ta ljubezen potrebuje vsakega posameznika, da jo ponese v svet.