LOKALNO
Bo murskosoboška gimnazija kmalu brez dijakov?
Tako soboška kot ljutomerska gimnazija sta se v preteklih letih soočili z občutnim upadom vpisa novih dijakov. Medtem ko je ljutomerska gimnazija letos zabeležila višji vpis, pa so v murskosoboški morali tudi tokrat zmanjšati število oddelkov.
Z upadom števila novih dijakov sta se v minulih letih soočili obe pomurski gimnaziji. Eden od razlogov je v manjštevilčnih generacijah, drug razlog pa tiči v tem, da se današnji devetošolci raje odločajo za vpis v poklicne šole. Kljub temu pa je opazna razlika pri vpisu na murskosoboško in ljutomersko gimnazijo.
Gimnazija Murska Sobota: od nekdaj šestih oddelkov sedaj le še trije
Gimnazija Murska Sobota:
1. letnik |
2. letnik |
3. letnik |
4. letnik |
skupaj |
|
2003/04 |
216 |
193 |
184 |
190 |
783 |
2004/05 |
209 |
207 |
187 |
184 |
787 |
2005/06 |
205 |
200 |
194 |
182 |
781 |
2006/07 |
190 |
180 |
188 |
186 |
744 |
2007/08 |
158 |
169 |
171 |
188 |
686 |
2008/09 |
143 |
145 |
167 |
173 |
628 |
2009/10 |
139 |
138 |
143 |
162 |
582 |
2010/11 |
146 |
132 |
136 |
135 |
549 |
2011/12 |
141 |
140 |
131 |
131 |
543 |
2012/13 |
114 |
129 |
134 |
125 |
502 |
2013/14 |
96 |
106 |
128 |
133 |
463 |
2014/15 |
103 |
93 |
103 |
128 |
427 |
2015/16 |
105 |
102 |
92 |
102 |
401 |
2016/17 |
77 |
99 |
101 |
91 |
368 |
Število vpisa novih dijakov se je na murskosoboški gimnaziji v zadnjem desetletju občutno zmanjšalo. Vsako leto se v šolo vpiše manj dijakov, v letošnjem šolskem letu je tako v prvi letnik vpisana le še tretina števila dijakov, ki se je na to šolo vpisala pred dobrim desetletjem. V primerjavi s preteklim šolskim letom so bili primorani skrčiti še za en oddelek. V prvem letniku sta tako letos le dva oddelka splošne gimnazije in en športni oddelek, saj se je na murskosoboško gimnazijo vpisalo le 77 dijakov, 28 manj kot leto prej.
Gimnazija Ljutomer: v zadnjih letih znova več dijakov v prvih letnikih
Gimnazija Ljutomer (podatki so samo za gimnazijo):
1. letnik |
2. letnik |
3. letnik |
4. letnik |
skupaj |
|
2003/04 |
159 |
152 |
117 |
116 |
544 |
2004/05 |
129 |
162 |
145 |
117 |
553 |
2005/06 |
132 |
132 |
159 |
159 |
582 |
2006/07 |
133 |
133 |
129 |
155 |
550 |
2007/08 |
147 |
133 |
128 |
130 |
538 |
2008/09 |
124 |
145 |
131 |
126 |
526 |
2009/10 |
133 |
130 |
153 |
132 |
548 |
2010/11 |
105 |
136 |
122 |
144 |
507 |
2011/12 |
119 |
107 |
136 |
129 |
491 |
2012/13 |
122 |
119 |
104 |
136 |
481 |
2013/14 |
119 |
120 |
113 |
103 |
455 |
2014/15 |
88 |
115 |
121 |
110 |
434 |
2015/16 |
99 |
83 |
114 |
118 |
414 |
2016/17 |
107 |
97 |
81 |
113 |
398 |
Ljutomerska gimnazija je kljub upadu novih dijakov v zadnjem desetletju beležila manjše odstopanje v nihanju vpisa novih dijakov. Pri zadnjih dveh vpisih so tako že zabeležili porast števila na novo vpisanih dijakov. V tekočem šolskem letu je v prvi letnik vpisanih osem dijakov več kot leto pred tem.
Tudi nemalo devetošolcev iz Murske Sobote in okolice se kljub temu, da imajo gimnazijo blizu doma, raje vsak dan vozi v bolj oddaljeni Ljutomer, kar še dodatno vpliva na razmerje vpisanih dijakov na obe šoli. Posledično se je vpis dijakov v murskosoboško gimnazijo občutno zmanjšal.
Kdo bo soboško gimnazijo vodil v prihodnje?
V teh dneh pa na murskosoboški gimnaziji iščejo novega ravnatelja. Ali bo na tem mestu ostal dosedanji ravnatelj Roman Činč, bo znano v prihodnjih tednih. Poleg slednjega so v ožjem krogu za ravnatelja še mag. Suzana Jakoša, magistra slovenskega jezika, učiteljica slovenščine na GMS; dr. Tadej Braček, doktor angleščine iz Ljubljane; dr. Suzana Košir, doktorica sociologije in Elizabeta Potočnik. Na razpis se je skupno prijavilo osem kandiodatov, od katerih trije niso izpolnjevali razpisnih pogojev.
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Dokler bodo določeni profesorji na soboški gimnaziji prepričani, da so sami sebi namen, bo zagotovo tako! Ne da se jim narediti dodatnih preverjanj, dijaki ne morejo naknadno zvišati ocen.... izgleda kot da ne bi sami hodili na fakulteto in tam imeli možnosti popraviti oceno... Spoštovani ravnatelj, z takšno mentaliteto nekaterih učiteljev, poudarjam, nekaterih, res ne boste prišli daleč.
Žalostno, kam so pripeljali soboško gimnazijo, ki je bila nekoč vodilna v regiji in tudi upoštevana na fakultetah. Ja, takrat so bili še sposobni ravnatelji, ki so znali dvigovati nivo kvalitete te ustanove, pred dvajset in več leti.
Činč je izjemno dober ravnatelj kere je rejšo šolo pred katastrofo kero je začala prešnja ravnatelca.. vpis pa ne upada zarade toga ka be jih več šlo v Ljutomer, ker je Ljutomerska gimnazija nej nika bokša, ampak zato ka deca videjo kak je stanje v našoj države pa idejo rajše v poklicne šole!
V petij lejtaj se je število na nouvo vpijsanih dijakof zmenšalo s 141 na 77. Kakša pa je te definicija katastrofe, pred kerof je šoulo Činč rejšo??
Ljutomerska je nej nika bokša? Vüpan ka se resno hecaš...v vsakon faking segmenti je bokša, slabo je edino to, ka tak dobra gimnazija ne stoji v MS ampak v Lotmerki. Se pa strinjan, ka je upad zaradi toga ka se folk vpišavle v poklicne šole, kar je tudi praf.
Hja bolše, da je na gimnaziji samo en razred in ta sprejme samo tiste kateri so bili najuspešnejši v osnovnih šolah, kot pa to, da ima gimnazija 4 ali 5 razredov nesposobnih dijakov... Nekaj let nazaj je bil pogoj za vpis v Gimnaziji M.S uspešno končana osnovna šola... to pomeni, da če si bil zadosten v osnovni šoli, si se lahko vpisla na ustanovo, ki je nekdaj sprejela samo najboljše in potem te dijake izšolala za zdravnike, profesorje, itn. Zato pa je potem prišlo do tega, da so taki, ki ne sodijo v gimnazijo tam zaustavljali napredek boljšim učencem in profesorjem otežili njihovo delo, ker so morali dodatno razlagati snov, ki bi jo morali na tej stopnji izobraževanje že obvaldati... kaj je sledilo iz tega je bilo to, da potem taki, ki so v osnosvni šoli bili podpovprečni in z muko končali gimnazijo se niso n+mogli vpisati na željene fakse in potem je bil jok in stok.... gimnazija naj ostane za odličnjake in še pravdobre učence in tam naj se izvaja izobraževanje na nekem nivoju... ostali pa v poklicen šole ker delavce se rabi in biti delavec ni nič sramotnega...
ODLIČNJAKI Z OSNOVNIH ŠOL? - To, da se pri vpisovaju v srednjo šolo, recimo gimmnazijo, pojavi nekdo s samimi odličimi ocenami, še ni jamstvo, da bo odličen ali pa vsaj pravdober dijak, kajti z nekaterih OŠ prihajajo skoraj sami odičnjaki, z drugih, tretjih... pa s srednjimi ocenami. Hočem povedati, da so v praksi različni, tudi subjektivni kriteriji ocenjevanja. Dalje: tudi vsi zlati maturanti najbrž na faksih ne dobivajo samih desetk. Vzroki so subjetivni in včasih tudi objektivni. Življenje pač!
Tau pa je rejsan čedno, ka se deca odlaučajo za poklicne šaule. Pa z poklicnimi šaulame ne mislen ekonomskih tehnikov. Ka te ma od toga država ka ide 100 lujdi sako leto iz vseh gimnazij po sloveniji študejrat, ker to pač morejo in od toga ide 80% lidij študejrat nekšne pizdarije, s kerin so te ne uporabne pravoga dela pa delali ne bi ker une so gospodje z diplomami iz fdv-ja.
Določeni komentarji so pa res mimo. Če bi bili tiho ne bi bilo nič narobe, že s svojim pisanjem kažete, da ne bi nikoli bili za gimnazijo.
dr. računaništva, tošno tak. Včasih si lahko šel v gimnazijo le z odličnim uspehom, komaj še z pravdobrim. Sedaj sta pa dva fenomena: PRVIČ:v gimnazijo lahko gre komur se zahoče, krivec tega sranja je država, DA UČITELJI OBDRŽIJO DELOVNA MESTA. DRUGIČ: na gimnazijo pridejo ODLIČNI UČENCI V "VEŠKIH" šolah, ki so odlični samo zato, KER SO NJIHOVI STARŠI GLAVONJE V OBČINAH, pa učitelji mislijo, da so otroci le teh pametni, celo grozit hodijo učiteljem na dom, da morajo otroci biti odlični.. So pa velki seljaki, zato tudi naprej propadejo, staršem -ZARUKANIM, pa ni jasno, kaj naenkrat se je zgodilo z njihovimi "hišnimi, maminimi ljubljenčki" Vedite pa eno, kot je izjavila učiteljica, ki je prišla poučevat iz druge občine: GLAVNO, DA JE PLAČA, se bodo otroci naučili drugje, če bodo imeli voljo.
Če bi se ti zavedal, kako si šele sam zarukan, bi bil zagotovo tiho.
V Pomurju imamo tri gimnazije in sicer v Murski Soboti, Ljutomeru in Lendavi. Kdo le je ta novinarska cvetka
Saj nikjer ne piše, da sta samo dve gimnaziji v Pomurju! Narejena je samo primerjava med omenjenima gimnazija. Kaj če bi vi pametnjakoviči najprej pometli pred svojim pragom, morda še enkrat osvojiti osnovno razumevanja branja...
očitno ne vidi novinarka dalje od nosa. tri gimnazije so v pomurju
oz. 4, če ti vidiš kaj dlje ;)
Činč je dober igralec hokeja in misli samo na igranje hokeja, ni pa dober in sposoben ravnatelj.
Kdaj pa bodo menjala tistega primitivca na ljutomerski gimnaziji???
Soboški profesorji zamujajo k pouku. Starši in dijaki se pritožujejo nad delom profesorjev na šoli. Činč pa kljub vsemu ne preverja dela profesorjev in ne strmi k izboljšavi pouka. Nivo kvalitete je zelo upadel.
končaš gimnazijo pa si en drek kak tisti ka konča 8 razredov. ZAKOJ V RAZVITEM SVETU NEGA GIMNAZIJ? zato ka so pametni.
gimnazija je zguba časa, po šoli nisi nič.
Činč je nej nika rejšo šolo pred katastrafo samo šoule ide sako leto na slabše!! Moraš znati voditi šoulo in znati privabljati devetošolce, ka se odloučijo za gimnazijo na pravi način.
sigurno je problem, ker kvaliteta znanja gimnazijcev oada, ampak ti je v celi Sloveniji podobno, ohranjajo ga le na nekaj gimnazijah, med katerimi je tudi Ljutomerska. Zato marsikateri otrok iz Prekmurja grecrajši tja, če ima visoke cilje. V Soboto lahko nekaj dosežejo sami tisti otroci, ki dosti delajo sami. Od večine učiteljev nimajo kaj čakati, Mislim pomoči. Saj je že v osnovnih šolah tak, v vsaki šoli je kakšen učitelj, ki se trudi in ima dosežke, vsi ostali pa se šlepajo na njegovih rezultatih. Plače do pa za vse iste.
GIMNAZIJI MS IN GFM - Najprej bi rad pohvalil pisca zgornjega analitičnega članka o dveh pomurskih gimnazijah. Iz zapisa je razvidno "nihanje" števil novovpisanih in števil po razredih. Povzemam za šolsko leto 2016/17: MS: I. 77, II. 99, III. 101, IV. 91, skupaj 368; GFM: I.107, II.97, III.81, IV 113, skupaj 398. Glede na to, da je GFM tolikokrat v medijih, MS pa bolj poredkoma, četudi jih uspehov ne manjka, sem domneval, da je v Ljutomeru veliko več gimnazijcev, kot pa jih je v MS, tako pa je razlika le 30. Podpiram dobronamerne predloge za boljšo gimnazijo v MS, na katero pa naj bi se vpisovali le tisti, ki resnično nameravajo na "faks" in se zavzeto oprijeti študij, vsi drugi pa naj gredo na strokovne šole,ki po treh letih izobrazijo za "delavski" poklic! In delo je zagotovljeno!
Ko prebereš ta članek si razočaran nad ugašanjem soboške gimnazije, ki bo drugo leto praznovala 98 let obstoja, ker ji očitno grozi ukinitev šole ali pa mogoče združitev s katero drugo srednjo šolo. To bi bilo zelo žalostno, ker to ni več potem isto. Soboška gimnazija je dala veliko pomurskih doktorjev znanosti, magistrov in drugače uspešnih dijakov, ki so v življenju veliko dosegli. Sedaj pa ni več kriterija za vpis znanje, ampak samo da se devetošolci vpišejo na šolo s katerim koli uspehom v osnovni šoli. Gimnazija je bila sinonim za zelo dobre učenci, ki bi naj šli študirat in dosegli veliko uspeha. V prejšnjih letih veliko let nazaj je tudi tako bilo, sedaj pa ni več tako. Če upade kvaliteta znanja, ki te ga naučijo profesorji in nimaš dobre organizacije dela, lahko samo toneš in toneš. To pa je glavna naloga ravnatelja, ki mora strmeti k uspešnosti šole. Najbolj žalostno bo, če soboška gimnazija ne bo dočakala 100. obletnico kot samostojna šola. Potrebno se je zamisliti ob tem članku glede delovanja šole ob tako malem vpisu v 1 letnike.
zakaj bi morala dočakati 100 let , saj tudi tretji raich ni dočakal 1000 let , le kahlek se trudi za 1000 € penzije ?!
Pri teh številkah za gimnazijo MS je potrebno odšteti vpis v športne oddelke, kateri so tako ali tako le socialni faktor, ki rešuje službe učiteljev in se filajo z odbojkašicami iz tretjih lig in drugimi podobnimi športniki, ki seveda teh statusov ne potrebujejo. Če se pogleda le vpis v navadne gimnazijske oddelke, se pokaže beda zadnjih petih let. Iz 118 novo vpisanih v letu 2011 na 55 v letu 2016 - namesto štirih oddelkov le še 2. Ni pa ravno kaj dosti videti in slišati, da bi se kdo iz vodstva kaj zaradi tega preveč sekiral ali delal na spremembah koncepta promocije šole. Sledi torej podoben scenarij kot na Ekonomski šoli - odpuščanja učiteljev. Je pa zelo priročen izgovor, da se vpis v gimnazije močno zmanjšuje. Pogled na vpisne številke v gimnazije v celotni Sloveniji ravno ne potrjuje tega drastičnega padca.
Podpišem. Bravo! To je prava analiza stanja.
@realist, kakšna je razlika med splošnim, športnim in umetniškim oddelkom gimnazije?
Tu imaš podrobno http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/gimnazija/programi.htm. Drugače pa splošni del enak, le da ena v posebnem delu bolj spodbuja športne, druga umetniške, tretja pa vse vsebine.
https://www.facebook.com/Murska-Sobota-moje-mesto-432430030142106/
Enkrat naj nekdo nastavi kamero v učilnico in jo da na splet pa te presodite če in kolko teh učiteljev si zasluži plačo z ravnateljev vred ajde da mo videli kateri hodijo v službo in kateri si zaslužijo plačo,so pa tudi dobri ,potem pa presodite zakaj je naša gimnazija za vsemi ostalimi v Sloveniji
Jaz vidim ta fenomen, kot modni trend, ko ena mamica ne bo dovolila svojemu sinčeku Janezeku hoditi v domačo šolo, če sosedov Franček hodi v Avstrijo.
Kaj pomeni GIMNAZIJA??? En lep krasen kurac!. Okoli mene mrgoli gimnazijskih maturantov, doma mamakan gvant perijo, drugim pa i poklicno izobrazbo jemljejo kruh, ker mogoče imajo starši kaj za ponudit, oziroma sami gimnazijski "stručnjaki -stručnjakinje" ponudijo kaj "lastnega", da se zagarantira del. mesto!!! Itak pa delajo napol SIVO EKONOMIJO, kajti šefovi in tisti, ki naj bi izvajali nadzor s velki-velki pajdašge.
???
Zadnji gost, res si se pokazal kot en primitivec, sigurno nisi bil gimnazijec. Torej ne veš, da intelektualce naredi samo gimnazija s svojim programom splošne razgledanosti. Zato je tudi edini pogoj za vstop na fakultete splošna matura, kar je edino prav. Poklicne mature so s svojo težino niti nej senca splošni. Torej se na gimnazije vpisujejo naj le odličnjaki.
Absolutno se ne strinjam s tem, da intelektualca in razgledanega človeka da samo gimnazija... daleč od tega. Večkrat ugotavljam, da mi marsikateri gimnazijec v splošni razgledanosti ne seže do kolen, pa nisem obiskoval gimnazije. Končal sem fakulteto naravoslovne smeri, ki človeku, po mojem mnenju, da ogromno znanja in tudi splošne razgledanosti.
In ti odličnjaki naj naredijo - končajo TO GIMNAZIJO, NE PA DA NE "prilezejo do zadnjega letnika, to so za tebe intelektualci, zadnji gost. O primitivizmu sam premisli, sicer pa nisi ti kriv, če poosebljaš te vrednote.Drugi pa, če že končajo gredo na FDV, učitelje ali socialne delavce. To so INTELEKTUALCI!!!!
Učitelji in ravnatelj! treba se je malo potruditi. Ljutomer ni nič boljši. Mediji( Murski Val, Vestnik...) favorizirajo GFML zaradi nekih svojih interesov. Stalno so v medijih. Če pa je kaj slabega, problematičnega pa o tem ne pišejo. Kar nekaj zgodbic se je zataškalo.
Kdaj te pa v življenju sploh kdo vpraša katera gimnazija si? Ne prvi dan faksa, ne nikjer naprej v času študija, dela, življenja. Pa tudi če postaneš še tak doktor znanosti, zdravnik, pravnik, kar koli, nikjer ne piše bil je tam in tam v gimnaziji. Ta primerjava je res malo za lase vlečena v našem vsakdanjem lokalnem življenju, ali Ljutomer ali Sobota. Sam bil v Soboti, ki mi je dala veliko za življenje, takrat z dobrimi profesorji. Ali je danes tako, ne morem presoditi.
Enkrat si bodite na jasnem gimnazija te uči, naučiti pa se morejo dijaki sami. Srednja šola je isto kakor faks, predavanja učenje in osvajanje snovi pa doma. A bi nekateri radi da jih kar gimnazija sama nauči s tem da so prisotni pri pouku, to verjetno ne. Doma pa jim potem ne bi bilo potrebno nič delati.
Gimnazija ti da način razmišljanja. Terja trdo delo, garanje in zahtevanje od samega sebe. Problem tiči v zaključnih izpitih. Potrebna bi bila ukinitev mature in uvedba sprejemnih izpitov na vseh smereh študijskih programov.
Je kdo naredil primerjavo kako uspešni so dijaki v nadaljevanju šolanja. a GFML vem, da je osip velik. Za maturo se pač drila, kdor tega ni sposoben ima popravne. Kasnejši roki mature pa se tak ne objavljajo! Pametno! Ka pa človeški vidik?
Profesorji iz drugih evropskih držav, ki predavajo na naših študijskih programih svoje študente na začetku študija vprašajo, če so prepričani, da želijo študirati ta isti študijski program za kar so vpisali ali zgolj zato, ker študirajo.
GFML je gimnazija, ki si je skozi leta umetno ustvarila sloves elitne gimnazije. Tam se jim gre samo in edino za statistiko uspeha in število zlatih maturantov na koncu vsakega letnika. Od prvega do zadnjega dne pripravljajo dijake na splošno maturo in celo šolanje je podrejeno temu. Dijaki so tam samo za število, da popolnijo letnike in da dosežejo uspeh, ki jim ga predpišejo ravnatelj in profesorji. Kdor izstopa in je podpovprečen nima tam šans. Zaradi vpliva na statistiko uspeha takšni dijaki tam niso zaželeni in se jih z raznimi pritiski odstrani oziroma odidejo sami. Poklican matura je pa na koncu tako ali tako na vsaki gimnaziji ista.
Je torej to namen šolanja? Priprava na maturo. Pa tudi na račun Prekmurcev se včasih sliši kako neprimerno! Dajmo navalimo.
Činč je katastrofa od ravnatelja. In njega so si izbrali učitelji, ker jim je tako najlažje. Na zadnjem razpisu je proti njemu kandidiral en Forjan za katerega so glasovali vsi predstavniki lokalne skupnosti in predstavniki staršev, učitelji pa ne, ker jim je povedal, da bodo morali delati več. Učitelji so potem še predstavnike dijakov nagovorili in evo so imeli večino, glasovanje je bilo tako, da so za en glas zmagali učitelji, ki so si postavili ravnatelja po svoji meri. Torej takšnega, da jim slučajno ne bo treba delati več. Rezultat je pa tu, vsako leto manj dijakov in še kakšno leto pa bo Činč prisiljen odpuščati pa če tudi jim bo zdaj obljubil drugače.
Včasih učitelji kratkoročno razmišljajo. Daj, da nam bo lažje ohranimo isto stanje nedela. Dolgoročno pa odpuščanje. Nekateri so res katastrofa. Isto je tudi na GFML
Činča spakivajte v hokejski klub... Naj je tam ravnatelj, njemu itak hokej več pomeni...
..........
100 letnice gimnazije pod njegovim vodstvom, sigurno ne bo docakala , ne mores privabiti dijakov za vpis , ce prides na dogodek na kotalkah in s hokejsko palico ,kar se tice uciteljev ,oni se imajo za ne vem kaj , ko ima akoraj polovica ali vec negativne ocene niso krivi dijako , ker povecini pridejo najboljsi , potem vna gimnaziji nic ne znajo ... mogoce je scenarij ukinitev gimnazije v MS in jo preseliti v Beltince , ponovna izvolitev cinca bo katastrofa za gimnazijo
Še ena novinarska blodnja na izjemno nizki ravni in taka je večina komentarjev. Zaključi se z neresničnimi podatki.
Pelajte si toga Činča nikan. Tudi v občinskon svejti samo na velko modruvle pa svaštari, pa se pametnoga dela.
.......
Ne vem kaj se razburjate. Svet zavoda se je že odločil za Činča, ker bo ostala kontinuiteta laganoga dela oz. nedela. In učitelon so vse drugi krivi, od medijev dalje. Samo ne vem, če se mlajši učiteli zavedajo, da bodo prvi oni leteli, ker vpis pa s tem načinom dela nikakor ne bo boljši, prej slabši. Obstaja pa še ena rešitev in ta je priključitev k Ringoju in potem bo pa pol učiteljev letelo na cesto.
Ni problem v kakovosti gimnazije. Ravnatelj Činč z murskosoboške gimnazije je izjemen profesor. Kdor je pri njemu opravil z matematiko ta je dosegel znanje in uspehe na tovrstnem področju. Kdor se odloči za program izobraževanja po načinu gimnazija se odloči za nadaljni program izobraževanja izbranega študijskega programa. Učitelj pride, ko je učenec pripravljen. Podobno je na študijskem programu. Srednješolski programi bi lahko imeli več indivualnih razgovorov na korelaciji profesor-učenec z spoznanjem, da učenec raziskuje. Če raziskuje - naleti na probleme - ima vprašanja za profesorja. Ni zgolj poslušalec predavanj v razredu. Tovrstna tematika bi naj zajemala svetovalne razgovore pred vpisom na gimnazijo, ki se jo z učenci analizira na osnovni šoli.
Da je Roman Činc zelo dober učitelj matematike, ni nobenega dvoma. Žal pa to ni pogoj, da bo tudi zelo dober ravnatelj, kar so številke preteklih petih let tudi pokazale. Izgovarjati se na Regino je seveda nesmisel, ker je bil on eden glavnih njenih podpornikov. Proti so se obrnili šele, ko se je izvedelo za igrice z računovodskim servisom. Če tega ne bi bilo, bi bila Regina še danes ravnateljica. Ko je dijakov zadosti, je bolj ali manj vseeno kdo je ravnatelj. Ko pa gre vse k vragu, se pa pokaže, kdo je vrhunski. In Činč to žal ni. Niti zna, kaj bi naj naredil niti ima voljo za to.
Če pa na tej šoli kaj dosti časa za razgovore nimajo.
To vsekakor drži, da je g. Činč dober učitelj. Moral pa bi dvigniti tudi svoje sodelavce na ta nivo ( nekateri so že na njegovem nivoju). Drugim, ki pa to še niso bi moral to razložiti na takšen ali drugačen način, saj je navsezadnje le odgovoren, da se izobraževanje izvaja na gimnazijskem nivoju. To, da nekateri učitelji delajo po liniji najmanjšega odpora je resnično nedopustno!
Činč je v slovenskem merilu povprečen učitelj, če se ga pa primerja z ostalimi učitelji na Gimnaziji MS je seveda lahko nadpovprečen, ker je večina ostalih tak slaba. Je pa Činč nesposoben potegniti to ladjo z imenom Gimnazija MS naprej, imel je 5 let časa pa ni naredil nič omembe vrednega. Naj gre nazaj učit in naj da priložnost komu drugemu, da poizkuša rešit to gimnazijo in jo dvignit na nivo, kot si ga zasluži. Zdaj je samo ali bodo učitelji na gimnaziji dovolj samokritični in če se sploh zavedajo resnosti situacije.
In kaksno je danes stanje na gimnaziji ms... Ali je boljse da otrok gre v ljutomer... In katera je tezja in bolj kvalitetna