Ali bo 2. januar že leta 2017 spet dela prost dan?

V luči stabilnih javnofinančnih razmer je poslanska skupina SMC danes v zakonodajni postopek vložila spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katero bi 2. januar že prihodnje leto ponovno postal dela prost dan. Pobudo so posredovali poslanskim skupinam in njihov odziv pričakujejo do srede opoldne.

Spremembo zakona bodo predlagali po skrajšanem zakonodajnem postopku, je na včerajšnji novinarski konferenci povedala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. Poslanci SMC so bili sicer spomladi leta 2015 proti takemu zakonodajnemu predlogu. Kot je pojasnila Kustec Lipicerjeva, so v tem času uspeli bistveno zmanjšati in uokviriti javnofinančno delovanje, sprejeli fiskalno pravilo in javne finance v tem okviru tudi delujejo. Zato so po njenih besedah že lahko začeli sproščati številne varčevalne ukrepe. V SMC ocenjujejo, da bo ponovna uvedba 2. januarja kot dela prostega dne prinesla pozitivne učinke ne le za ljudi, ampak predvsem za gospodarstvo, torej za turizem in potrošnjo, poroča STA.

Trenutno se sicer vladna koalicija ukvarja s številnimi težavami zaradi sporazuma s sindikatom Fides in zaustavitvijo pogajanj z drugimi sindikati javnega sektorja. S predlogom za dodaten dela prost dan sindikatom po besedah Kustec Lipicerjeve dajejo signal, da so pripravljeni na dialog in iskati rešitve za njihovo najbolj optimalno delovanje, če bodo to namero tudi sami izkazali.

Glavni vodja ene od dveh sindikalnih pogajalskih skupin v javnem sektorju Branimir Štrukelj je za Televizijo Slovenija dejal, da gre pri tem za »skrajni cinizem oblasti«. Ta se skuša po njegovih besedah s podarjanjem enega dodatnega dneva ob novem letu odkupiti za svoje neetično ravnanje, ko je eni skupini dejala, da ima denar za višje plače, drugo pa prepričuje, da je treba še vedno varčevati. »To je za javne uslužbence skrajno žaljivo in podcenjujoče,« je še poudaril glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Izpostavil je, da se mora vlada med sabo dogovoriti, kaj želi, in povedati, ali je dovolj denarja ali je treba še varčevati. »Enim govori eno, drugim spet drugo, kar je popolnoma nekredibilno,« je pojasnil. »Resna vlada si v tako napetem ozračju ne bi smela privoščiti tako pritlehne, krošnjarske geste, ki naj bi na nek način za drobiž kupila javne uslužbence,« je še dejal.

Foto: Arhiv Pomurec.com

Podpredsednik DeSUS in poslanec Tomaž Gantar medtem meni, da bi 2. januar lahko bil dela prost dan. A to, da se s tem ukvarjajo v času, ko morajo reševati res težke dileme, po njegovem mnenju lahko nakazuje všečno ravnanje, da se »morda javno mnenje vsaj v nečem umiri«. Temu v prid govori tudi dejstvo, da je bil SMC leta 2015 proti takemu predlogu, se strinja Gantar. Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa je za STA pojasnil, da bodo v DeSUS podprli 2. januar za dela prost dan le pod pogojem, da se v prihodnjem letu za regres upokojencev v skladu s koalicijsko pogodbo nameni 40 milijonov evrov. Trenutno je namreč zaradi varčevanja temu namenjenih 19 milijonov evrov. Spomnil je, da je bil namreč 2. januar kot dela prost dan pred leti ukinjen zaradi varčevalnih ukrepov. Če pa varčevanje ni več potrebno in lahko spet postane dela prost dan, lahko po Erjavčevih besedah tudi vsem upokojencem zagotovijo regres. Če se v SMC s tem ne strinjajo, je njihov predlog po njegovem mnenju »gola populistična poteza«. Ta predlog namreč v koalicijski pogodbi ni naveden, medtem ko regres upokojencev je, je partnerje opozoril Erjavec.

Poslanska skupina SD glede predloga ni spremenila stališča in bo tako vrnitev 2. januarja kot dela prostega dne podprla. Ne bodo pa pod predlog zakona prispevali podpisov, so pojasnili. Odločitev SMC so pozdravili tudi v ZL, ki so bili leta 2015 pobudniki takšnega predloga.

Na pobudo SMC pa so se odzvali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. »Predlog je zelo nestrokoven,« je za TV Slovenija dejal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Primerjave namreč po njegovih besedah kažejo, da v konkurenčnih državah Srednje in Severne Evrope na leto delajo od 70 do 250 ur več kot v Sloveniji. »Predlog je zelo nekorekten tudi do gospodarstva, saj prihaja v letu, ko koalicija ni mogla zmanjšati obremenitev gospodarstva. Hkrati pa se dokaj neuspešno pogaja tudi s sindikati javnega sektorja, kar bo še dodatno povečalo obremenitev gospodarstva,« je še poudaril.