Socialna pomoč bo ostala pri prejemnikih

Kmalu ne bomo več vračali socialne pomoči.

Zaznamb na nepremičnine za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči po novem ne bo več, če imajo v lasti nepremičnino, v kateri živijo, vredno do 120.000 evrov. Po poročanju časnika Večer je nova vladna novela zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki naj bi jo državni zbor po hitrem postopku sprejel še letos, bi se zaznambe na nepremičninah z novim letom brisale tudi za nazaj.

Po podatkih ministrstva je med 10.000 prejemniki varstvenega dodatka 2500 zaznamb, med 55.000 prejemniki denarne socialne pomoči pa okoli 6600 zaznamb. Od tega je 1100 primerov takih, ko nekdo hkrati prejema obe omenjeni vrsti pomoči. Vse zaznambe se bodo brisale po uradni dolžnosti. Ukinja se tudi vračilo prejete pomoči (omejitev dedovanja), vendar le za tiste, ki jo bodo začeli dobivati na novo, ne pa tudi za tiste, ki so jo dobivali do zdaj. Drugačna rešitev bi bila namreč nepravična do tistih, ki so izplačano socialno pomoč oziroma varstveni dodatek vrnili že za časa življenja ter do zapustnikov, katerih premoženje se je omejilo, pojasnjujejo na ministrstvu za delo. Tako se po petih letih vendarle obetajo boljši časi za tiste z najnižjimi dohodki.Trend upadanja števila upravičencev do varstvenega dodatka med starejšimi (66-79 let) in še posebno med starejšimi od 81 let, ki je opazen vse od leta 2012, po ocenah inštituta za socialno varstvo namreč ne pomeni, da je med starejšimi manj tistih, ki bi takšno pomoč države potrebovali, ampak predvsem to, da se posamezniki tej denarni pomoči države odrekajo v strahu za streho nad glavo. To pa je skrb vzbujajoče, opozarjajo, ker je prav med starejšimi največ revnih, še posebno, če živijo sami.

Povedano drugače, varstveni dodatek se je iz nevračljive pomoči spremenil v kredit države, kot je to že prej veljalo za denarno socialno pomoč, čeprav se v praksi ni uveljavljalo. Napovedana zakonodaja to zdaj spet spreminja. V dobro tistih z najnižjimi dohodki.
In zakaj naj bi se novi premoženjski cenzus postavil pri vrednosti 120.000 evrov? To je najvišja povprečna vrednost stanovanjske hiše po oceni Gursa v najdražji obalno-kraški slovenski regiji, malce nižja je v Ljubljani in okolici, pojasnjujejo na ministrstvu.

Omenjeno mejo bi v juniju letos preseglo 139 prejemnikov denarne socialne pomoči in 338 upravičencev do varstvenega dodatka. Vseh prejemnikov denarne socialne pomoči je bilo v Sloveniji konec junija 54.070, varstvenega dodatka pa 10.616. Med njimi jih je imelo v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo okoli 13 odstotkov ali 7700. Povprečna vrednost njihovega stanovanja ali hiše je po oceni Gursa znašala okoli 70.000 evrov. Če pa bo nepremičnina prejemnika varstvenega dodatka vredna več kot 120.000 evrov, bo center za socialno delo po prostem preudarku lahko še vedno presodil, da si preživetja z nepremičnino začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati.A to bo lahko trajalo le dve leti, po preteku 24 mesecev pa pod dodatnim pogojem zaznambe na nepremičnini. Do varstvenega dodatka je upravičen posameznik, če njegov dohodek ne preseže 476,87 evra. Če denimo tak upravičenec prejema 250 evrov pokojnine, bi mu pripadalo nekaj več kot 220 evrov varstvenega dodatka, če živi sam.

Cenzusi za družine so namreč drugačni. Dodajmo le nekaj primerov za najbolj pogoste tipe družin, ki bi lahko bile upravičene do varstvenega dodatka. Če v dvočlanski družini oba člana izpolnjujeta pogoje za varstveni dodatek, je cenzus 734,10 evra, kadar je do varstvenega dodatka upravičen le en član, pa 551,62 evra. Povprečni varstveni dodatek je lani znašal okoli 150 evrov.