Komisija DZ za odstranitev namestitvenega centra za migrante v Lendavi

Komisija DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti se je včeraj seznanila s peticijama za odstranitev namestitvenega centra za migrante v Lendavi in proti migrantskemu centru v Beli krajini. Komisija ni podprla predlaganega sklepa SDS za opustitev načrta glede centra v Beli krajini. Je pa pozvala vlado, da odstrani center v Lendavi.

Peticijo za odstranitev namestitvenega centra za migrante v Lendavi je podpisalo 1081 ljudi. Kot je opozoril Jože Cofek iz civilne iniciative, lokalna skupnost ni dala soglasja za center, ki je bil postavljen januarja, občani pa niso bili ustrezno uradno obveščeni. Pojasnil je, da so Lendavčani zaradi centra zaskrbljeni, prestrašeni in se počutijo ogroženo, poroča STA. »Menimo, da se je varnost prebivalcev zaradi tega poslabšala, zato zahtevamo, da se center odstrani takoj,« je poudaril Cofek in opozoril na škodo, ki je nastala gospodarstvu in turizmu. Vzdrževanje praznega centra občino stane okoli 50.000 evrov na mesec, je še dodal.

Črnomaljska civilna iniciativa pa je vložila pobudo za izvedbo občinskega referenduma glede postavitve migrantskega centra v Beli krajini. Pobudo so vložili, ker menijo, da bi o tem morali odločati občani in ne peščica občinskih svetnikov, je dejala Maja Kocjan iz civilne iniciative. Do danes so zbrali več kot 300 podpisov, kar zadostuje za vložitev pobude. To bodo storili te dni, je napovedala. Kot je pojasnila Kocjanova, so oktobra izvedeli, da bodo v Črnomlju gradili migrantski center. Črnomaljski svetniki so nato na novembrski seji z večino to podprli, proti so bili le svetniki SDS. Pristali so le na možnost sprejemno-registracijskega centra in le v primeru izredno okrepljenih migracij. Kocjanova ima občutek, da se jim to vsiljuje, zato bo civilna iniciativa po njenih besedah storila vse, da do postavitve centra ne pride. Vse pristojne poziva, da tega v Črnomlju ne dovolijo, v nasprotnem primeru pa ne izključuje večjih protestov.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je pojasnil, da vlada ne vzpostavlja migrantskih centrov, pač pa sprejemno-registracijske centre ob meji s Hrvaško. Smiselno je, da osebe, ki jih policija zadrži pri nezakonitem prehodu meje, obravnavajo čim bližje meji, tako jih lahko ustrezno registrirajo in so pod nadzorom, je povedal. V Sloveniji je trenutno 340 prosilcev za mednarodno zaščito, a se to spreminja iz dneva v dan, je dejal Šefic in opozoril, da so že dvakrat pozvali občine, naj same predlagajo lokacije za te centre, a se niso odzvale. Po navedbah Šefica namerava vlada vzpostaviti pet sprejemno-registracijskih centrov, in sicer v Šentilju, Lendavi, Dobovi, Beli krajini in Ilirski Bistrici. Omenil je tudi, da je vlada glede na trenutno stanje migracijskih tokov včeraj sprejela sklep o podaljšanju vzdrževanja začasnih nastanitvenih centrov za migrante v Dobovi, Šentilju, Lendavi in na Vrhniki v pripravljenosti še za šest mesecev oziroma do 30. junija 2017.

Foto: Arhiv Pomurec.com

V razpravi so poslanci koalicije opozarjali, da so več kot dve uri poslušali samo o varnostnem vidiku, a nič o ljudeh, ki so primorani zapustiti domovino zaradi vojne. Tanja Cink (SMC) meni, da je treba razmišljati v duhu integracije. Violeta Tomič (ZL) je odločno zatrdila, da Belokranjci niso bili nikoli nestrpni in da je peticijo sprožila opozicijska SDS. Prepričana je, da pobudniki peticije »širijo strah med ljudmi in razpihujejo sovraštvo«. Po mnenju Franca Breznika (SDS) pa gre za »hibridno vojno«, kajti z migrantskim valom prihajajo le moški, stari okrog 25 let. Vprašal je tudi, zakaj ni v Ljubljani več sprejemno-registracijskih centov.