Z okrepljenim dialogom za več strpnosti med Romi in večinskim prabivalstvom

Nedavni dogodki po pretepu župana Občine Črenšovci so sprožili potrebo po večjem dialogu med pripadniki romske skupnosti, večinskega prebivalstva in pristojnih institucij. Z namenom, da bi spodbudili medsebojni dialog, ki bi prinašal več strpnosti med vsemi, je nastala pobuda o ustanovitvi Sosveta za sožitje.

Prav zato so se včeraj na pobudo Zveze za razvoj romske manjšine Preporod in Forum romskih svetnikov Slovenije v Dobrovniku srečali predstavniki županov, policije, romske skupnosti in drugih javnih institucij, ki so na javnem posvetu iskali rešitve, kako izboljšati varnostno situacijo in medsebojno sožitje v prihodnje. Kot pravijo, smo v Pomurju v zadnjih letih dosegli zavidljivo stopnjo sožitja med Romi in večinskim prebivalstvom, vendar pa nekaj nedavnih dogodkov opozarja na to, da varnost in mirno sobivanje nista samoumevna.

Zaradi enega posameznika je stigmatizirana celotna skupnost

Kot je pojasnila romska svetnica iz Občine Črenšovci Meri Horvat, je dogodek privedel do neželenih posledic za vse Rome. Potem ko je pripadnik tamkajšnje romske skupnosti v bližnjem gostišču pretepel župana, je bilo Romom prepovedano vstopiti v ta lokal, prav tako pa jim omejujejo vstop v bližnjo trgovino. Kot je pojasnila Meri, jo zelo žalosti, da zaradi enega ali nekaj posameznikov celotno romsko populacijo »mečejo v isti koš«.

Z njo se je strinjala romska svetnica iz Občine Lendava Nataša Horvat. Predlagala je, da mediji pri poročanju o tovrstnih dogodkih ne uporabljajo besede Rom, ampak osebo označijo z inicialkami, s čimer se lahko izognejo spodbujanju nestrpnosti do Romov na splošno.  Svetnik iz Občine Puconci je povedal, da v njihovi občini diskriminacije pri vstopu Romov v javne objekte niso zaznali, meni pa, da župani nemalokrat zavajajo ljudi s tem, da jim dajejo prevelike obljube, ki pa jih ne izpolnjujejo, zaradi česar lahko prihaja tudi do incidentov.

Včasih rešitev ni preprosta

Tu se je v imenu županov odzval Marjan Kardinar, župan Občine Dobrovnik, ki pravi, da s strani ljudi nemalokrat prihaja do razhajanj med željami in tem, kar lahko dejansko dosežejo. Kot primer je izpostavil urejanje romskih naselij, ki se je velikokrat izkazalo za težavno. Tudi če želi občina poskrbeti, da se bivalne razmere v skupnosti izboljšajo, to mnogokrat ni možno zaradi nerazčiščenih lastninskih pravic, nelegalno postavljenih objektov in podobno.

Darko Rudaš, predsednik Zveze za razvoj romske manjšine Preporod je med drugim povedal tudi, da kljub temu, da so Romi v Pomurju zgleden primer vključenosti v okolje, obstajajo opazne razlike med različnimi romskimi skupnostmi znotraj Pomurja. Pojasnil je, da morata tako država kot tudi lokalna skupnost vložiti veliko truda, da se lahko Romi normalno asimilirajo v okolje. Pri tem pa je izpostavil problem, da se Rome prepogosto sili v tradicionalno življenje, medtem ko si Romi sami želijo narediti preskok v moderno življenje.

So mediji krivi za diskriminacijo do Romov?

Odprlo se je tudi vprašanje vloge medijev pri spodbujanju diskriminacije do Romov, preko populističnega in senzacionalističnega in neobjektivnega poročanja. V imenu medijev je spregovoril Jože Pojbič, novinar časnika Delo. Kot je povedal, je tudi v tem, da se medijem očita populistično poročanje, preveč posploševanja in da bi bilo prav, da se tudi v tem primeru konkretno navede, kateremu mediju se to očita. Je pa ob tem pojasnil, da namen medijev ni širiti nestrpnosti do drugačnih. So pa mediji danes v službi kapitala, ki jim narekuje pridobivanje bralcev in oglaševalcev, zaradi česar prihaja do kolateralne škode, v tem primeru so to Romi.

Direktor urada za narodnosti Stanko Baluh je opozoril na dejstvo, da nas samo raznolikost povezuje in bogati in če se tega bojimo, dialoga ni, prihaja pa lahko celo do fizičnega nasilja. Prav dialog znotraj lokalnih skupnosti v nacionalnem programu ukrepov daje velik poudarek boju proti diskriminaciji. Mediji imajo veliko vlogo pri izbiri in podajanju informacij, sprejemanje in interpretacija informacij pa je v pristojnosti posameznikov.

Spregovorili so tudi o vlogi policije pri postopanju v primerih, kjer so vpleteni Romi. Kot je pojasnil Boris Rakuša, policisti vsakogar obravnavajo enako. Redno izvajajo tudi usposabljanja policistov v smeri nediskriminacije pripadnikov romske skupnosti.

»Kolikor pravic, toliko dolžnosti«

Načelnik Upravne enote Murska Sobota Dominik Šteiner je pri debati o vzrokih, zakaj prihaja do sporov in nasilja med pripadniki romskega in večinskega prebivalstva izpostavil pravice in dolžnosti. Kot je povedal, vidi težavo v tem, da se posamezniki ali skupnost velikokrat zavedajo svojih pravic, pri tem pa pozabljajo na dolžnosti in odgovornosti, ki jih pravice prinašajo. Z njim se je strinjal tudi Peršič iz Zavoda za zaposlovanje. Kot je pojasnil, na zavodu do vseh uporabnikov pristopajo z enakimi storitvami, do težav pa prihaja takrat, ko posamezniki pozabljajo, da pravice s sabo prinašajo obveznosti. Ko pride do primera, da se komu odvzame pravica (opp. izbris z zavoda), ta oseba občuti pomanjkanje, mnogokrat pa ne čuti dolžnosti, ki bi jo morala opraviti, da do izbrisa ne bi prišlo.

Pobuda o ustanovitvi Sosveta za sožitje

Zbrani so se strinjali, da je ključ do dobrega sobivanja v skupnem sodelovanju in dialogu. Korak naprej v smeri razvijanja dialoga želijo pobudniki narediti z ustanovitvijo Sosveta za sožitje, zaradi česar so predlagali Marjanu Kardinaru, predsedniku Sveta regije, da na prihodnjo sejo sveta, ki se bo zgodila v ponedeljek 19. decembra, uvrsti dodatno točko dnevnega reda, in sicer pobudo o ustanovitvi Sosveta za sožitje. 

Več fotografij v spodnji galeriji ...