Demenca - v Sloveniji že okoli 32 tisoč obolelih

Minuli četrtek ste v Gornji Radgoni lahko prisluhnili predavanju o demenci, ki postaja vse večji problem sodobne družbe, o kateri je spregovoril izkušen psiholog Drago Perger.

Predavanje na temo, ki je v zadnjem času vse bolj aktualna, saj se število oseb z demenco po svetu iz leta v leto povečuje, je potekalo v prostorih nevladnega in neprofitnega Zavoda za pomoč družini na domu VITICA v Gornji Radgoni, ki deluje v mreži pomoči za starejše ljudi.

Drago Perger je diplomiran psiholog, ki zadnjih deset let intenzivno dela s starostniki. Govoril je predvsem o značilnostih bolezni in težavah, ki jo demenca povzroči tako obolelemu kot njegovim najbližjim.

 Kaj je demenca?

Po definiciji je demenca kronična in neozdravljiva bolezen možganov, ki prizadene možganske celice. Bolnika ovira pri vsakodnevnih dejavnostih in omejuje njegovo sposobnost obvladovanja vsakodnevnega življenja. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva demenca, ki predstavlja okoli 65% diagnosticiranih primerov.

V Sloveniji naj bi z demenco živelo že več kot 32 tisoč ljudi, čez 20 let pa se pričakuje, da se bo številka podvojila. Do letošnjega leta oboleli niso bili deležni celostne obravnave, saj je šele aprila tudi Slovenija dobila "Strategiijo obvladovanja demence do leta 2020“, ki so jo na Ministrstvu za zdravje pripravljali kar šest let. S strategijo želijo zagotoviti preventivne ukrepe (vzpostavitev pogojev, izobraževanje prebivalstva in priporočila za zdrav način življenja, uravnoteženo prehrano, redno fizično in mentalno dejavnost), poskrbeti za zgodnje odkrivanje bolezni ter zagotoviti primerni standard zdravstvene in socialne zaščite in primerno zdravstveno oskrbo oseb z demenco.

 Kako se kaže?

"Demenca je običajno bolezen starostnikov, vendar demenca ni normalen proces staranja" je poudaril Perger in dodal, da je demenca je bolezen in jo je kot tako treba obravnavati, prepoznati in diagnosticirati ter primerno ukrepati.

Glavni dejavnik tveganja se pripisuje starosti, dednosti, nizki izobrazbi, poškodbam glave, pomanjkanju vitamina B, ženskemu spolu (predvsem zaradi hormonskih sprememb) in izpostavljenosti čustvenemu stresu, vendar nobena študija ni dokazala vzročne povezave, temveč samo morebitno sopojavnost. Povprečna doba razvoja bolezni je okoli 10 let. Potek bolezni je hitrejši samo pri bolnikh z Downovim sindromom. R

Simptomi, ki kažejo na to bolezen, so: izguba spomina - posebej za novejše dogodke (kratkoročni spomin), poruši se jim ritem spanja, pojavijo se težave pri pomnjenju novih informacij ter težave pri časovni in prostorski orientaciji, težave imajo tudi pri preprostem računanju (predvsem seštevanje, odštevanje), motnje se pojavijo v sposobnosti presoje, v govoru in vedenju (depresija, nenadni izbruhi besa, agresija, brezciljno tavanje …). Pojavljanje enega ali več simptomov je postopno in praviloma ti napredujejo več mesecev.

Slabo je prepoznavna

Po mnenju Pergerja družinski zdravniki še vedno zelo slabo prepoznavajo demenco. Osebje, ki dela z osebami z demenco, namreč potrebuje stalno izobraževanje in usposabljanje. Ob sumu, da ima pacient demenco, družinski zdravnik pošlje tega k specialistu, nevrologu ali psihiatru. Ob tem je treba poudariti, da v RS nimamo zdravniške specializacije za geriatrijo. Obravnava oseb z demenco v RS poteka neenotno.

Še vedno močno stigmatizirana

Demenca pa ni le zdravstveni problem, ampak močno obremenjuje družbo kot celoto, predvsem pa vse, ki skrbijo za obolelega – v povprečju so tole vsaj trije ljudje. Bolezen povzroča čustveno stisko, je finančno breme ter ob dolgoletni oskrbi vodi do izgorevanja in družbene izključenosti.

V družbi je še vedno premalo prepoznavna, ljudje se je sramujejo, in še vedno je močno stigmatizirana.