Slovenska super hrana: Židanovo ministrstvo spodbuja k nakupu domače hrane

V Sloveniji pridelana hrana je boljša od uvožene, je bolj sveža, okusnejša, bolj zdrava, je vodilo promocijske kampanje, poimenovane Naša superhrana, s katero je resorno ministrstvo začelo najnovejše aktivnosti spodbujanja k nakupu domače hrane.

Hrana lokalnega izvora, ki ima zaradi bližine vse atribute kakovostnejše in bolj zdrave, je po meritvah učinkov dosedanjih različnih promocij med potrošniki čedalje bolj zaželena. Če je še pred nekaj leti le tretjina potrošnikov v trgovinah in na tržnicah iskala slovenska živila, je danes takih kar dve tretjini, je ob začetku najnovejše kampanje, za katero so združili moči proizvajalci v različnih sektorjih, organizatorji proizvodnje, zadruge, predelovalci in država poudaril kmetijsko-prehranski minister Dejan Židan, za katerega je prav zaradi doseženega konsenza pri tej skupni promociji to zgodovinski dan. »Več kot deset let smo potrebovali, da smo se uskladili, potem ko se na začetku ni bilo mogoče dogovoriti niti znotraj sektorja. Zdaj so se za enotno promocijsko aktivnost naposled dogovorili mali in veliki iz več različnih sektorjev. Gre za prvo skupno promocijo različnih sektorjev pod eno streho s skupnim sporočilom, da je naša superhrana res super za nas kot posameznike, za našo družbo in okolje. Veselim se te enotnosti, ki jo potrebuje tako kmetijski sektor kot država,« je po poročanju dela.si poudaril minister.

Foto: FB Dejan Židan

Kako dolga je bila pot do te skupne promocije po sprejetju zakona o promociji pred petimi leti, in razloge, zakaj tako, je razčlenila Anita Jakuš, predsednica sveta za promocijo lokalne, slovenske hrane. Poudarila je, da je bilo po doseženem konsenzu med zadružno zvezo, kmetijsko-gozdarsko zbornico, živilsko zbornico in državo veliko aktivnosti na različnih ravneh: od odločanja na sektorskih odborih za vstopanje v akcijo do sprejetja obveznih uredb, priprave šestletnega strateškega načrta promocije z analizami in temeljnimi cilji. »Na podlagi tega so sektorji pripravili triletni program promocije in kampanje, ki se zdaj začenja in bo tekla vse do spomladi 2019.

Poleg tega je bilo treba sprejeti tudi pravilnik o oblikovanju znaka izbrana kakovost in vse postaviti v okvir EU, saj mora biti vsaka promocija na nacionalni ravni potrjena pri evropski komisiji. Ta je konec oktobra potrdila naš program za promocijo pri mleku in mesu, s 1. decembrom je steklo pobiranje prispevka za sektor mleka kot tudi za sektor govejega in perutninskega mesa. Poleg tega je moral vsak sektor pripraviti specifikacijo, na podlagi katere bodo posamezni kmetje in živilskopredelovalna podjetja vstopali v shemo. To je temelj za certificiranje proizvodov.«

Foto: lokalna-kakovost.si

Promocija najprej pri mleku in mesu

Celostna promocija bo potekala v osmih sektorjih, začenjajo jo pri mleku in mesu (goveje in perutninsko), pripravljajo pa jo še za sadje (začela se bo prihodnje leto) in vrtnine (v letu 2018). Zanimanje zanjo je tudi na področju vinogradništva, poljedelstva, pa medu in oljk, je poudarila Jakuševa. Finančni okvir triletne promocijske kampanje za mleko in meso je dobre tri milijone evrov, denar bosta zagotovila sektorja mleka in mesa (1,5 milijona) skupaj z državo.

Promocija je prepoznana po znaku izbrana kakovost, ki zagotavlja, da so označeni izdelki v celoti pridelani in predelani v Sloveniji, da je zagotovljena višja kakovost in da je proizvodnja redno nadzorovana. »S promocijo želimo doseči, da bi potrošniki večinoma posegali po slovenski hrani. Tako kot je to v Avstriji, kjer večina želi kupovati domačo hrano,« je dejala predsednica sveta za promocijo Anita Jakuš.

Minerali se na dolgi poti izgubijo

Da domači pridelki vsebujejo tudi več mineralov in vitaminov, ki se pri uvoženi hrani na dolgih poteh izgubijo, je poudarila tudi Jožica Bolčič, predsednica koprske kmetijske zadruge Agraria, in dodala, da je doma pridelana hrana tudi okusnejša. Za vse pa bo dobro, če bomo uživali sezonsko hrano, poleti, denimo, paradižnik in pozimi zelje, je še pozvala. Elizabeta Mičovič z uprave za varno hrano pa je poudarila, da se v kmetijstvu za daljšo obstojnost pridelkov uporabljajo različna sredstva, ki jih pri lokalno pridelanih ni treba, saj je pot od kmeta do kupca krajša.
Zaradi pogostih očitkov, da je slovenska hrana dražja, je Židan dejal, da je povprečna cena slovenske hrane na slovenskih trgovskih policah nižja od povprečne cene avstrijske hrane na avstrijskih policah, enako je v Nemčiji. Drži pa, da prihaja na naš trg tudi poceni uvožena hrana, ko gre za prodajo presežkov na določenem trgu in je prodaja k nam priložnost, da se jih znebijo, je še dodal minister.

Večje povpraševanje po slovenski hrani pomeni tudi krepitev neodvisnosti okrog 90.000 slovenskih pridelovalcev in predelovalcev ter slovenskega kmetijstva nasploh. »Mi že zdaj vse pridelujemo in predelujemo po najvišjih standardih, delamo z veliko ljubezni do domače zemlje, a ta ljubezen se neha pri položnicah,« je poudarila manjša pridelovalka mleka iz Šaleške doline Sonja Arlič, ki si močno želi uspeha te kampanje tudi za ohranitev kmetij.