Državni svet ni izglasoval veta, 2. januar ostaja praznik

Zahteva interesne skupine delodajalcev v državnem svetu (DS), naj DZ ponovno odloča o uzakonitvi 2. januarja kot dela prostega dne, na včerajšnji seji DS ni naletela na zadostno podporo svetnikov. Za odložilni veto jih je glasovalo 14, proti pa jih je bilo 20. Glasovanje je bilo tajno.

Pred tednom dni je DZ z 61 glasovi za in desetimi proti sprejel spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih in s tem že z letom 2017 2. januar vrnil na seznam dela prostih dni. Interesna skupina delodajalcev v DS je po besedah njenega vodje Milana Lukića opozorila, da so predlagatelji, poslanci SMC, ponudili sicer všečno rešitev, a pri tem zanemarili negativne posledice. Lukić je poudaril, da je bil problematičen že način vložitve zakonskega predloga v zakonodajni postopek, »saj je ta potekal izjemno hitro in brez poprejšnjega usklajevanja o vsebini in posledicah uveljavitve predloga zakona z Ekonomsko-socialnim svetom«. Po njegovih besedah so predlagatelji preslišali opozorila gospodarstvenikov o še vedno nestabilnem gospodarskem okolju, poroča STA.

Iz obrazložitve spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih je mogoče sklepati, da predlagatelji niso razpolagali z analizami, na podlagi katerih bi lahko, predvsem za gospodarski del, verodostojno ocenili finančne posledice zakona, je opozoril Lukić. Po njegovih besedah uzakonitev prostega 2. januarja delodajalcem povečuje stroške dela. »Z novim dela prostim dnem se bodo povečali stroški dela v dejavnostih, kjer mora biti delovni proces neokrnjen ali pa je zakonsko pogojen,« je dejal Lukić. Dodal je, da bodo stroški dela višji v trgovini, varovanju, transportu, energetiki in javnem zdravstvu, saj bodo morali delodajalci izplačati dodatke za praznično delo. Višje stroške bo po njegovih besedah imela tudi industrija.

Foto: 24ur.com

Interesna skupina je ocenila, da bodo stroški dela v zasebnem sektorju zaradi ponovne uvedbe prostega 2. januarja višji za deset milijonov evrov. Po Lukićevih besedah se predvideva tudi, da se lahko ob izgubi enega delovnega dne v predelovalni dejavnosti zniža ustvarjena dodana vrednost za 6,8 milijona evrov. »Nižja dodana vrednost in višji stroški dela bodo tako pomenili za 16,8 milijona evrov manjšo dobičkonosnost, kar se bo odrazilo tudi v nižjih prilivih od davka na dobiček podjetij,« je še dodal Lukić.

Sicer je predsednik DZ Milan Brglez ob sprejemanju spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih v imenu predlagateljev poudaril, da se je ob ukinjanju 2. januarja kot dela prostega dne leta 2012 govorilo o različnih stroških, ki pa jih v praksi doslej nihče ni potrdil. »V času varčevanja se je skušalo varčevati tudi na simbolni način, tudi tam, kjer ni bilo treba,« je dejal.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zavede in enake možnosti Peter Pogačar pa je tudi na včerajšnji seji DS pojasnil, da vlada ni nasprotovala uzakonitvi prostega 2. januarja. V EU se število dela prostih dni po njegovih besedah giblje med deset in 15. Slovenija je z 2. januarjem prišla na skupno 12 dela prostih dni.