Čerensa - povezuje jih ljubezen do prekmurskih običajev in tradicije

Tokrat vam predstavljamo skupino Čerensa, ljubitelje prekmurskih običajev in tradicije, ki v svojih pesmih in odrskih prizorih obujajo življenje naših prednikov.

Začetki Čerense segajo že skoraj dve desetletji nazaj, ko se je sestala skupina ljubiteljev prekmurskih običajev, pesmi in plesov. Kljub temu, da so kot posamezniki že delovali znotraj Kulturnega društva Črenšovci, so si priznali, da je potrebno ponovno obuditi kulturno dogajanje v vasi.

Prvič so se sestali decembra 1998 na pobudo Stanka Geriča v muzeju zbiratelja starin Mirka Šerneka, leto za tem pa so pričeli tudi aktivno delovati. Ime so izbrali po drevesu, ki ga simbolično povezujejo tudi z imenom vasi, od koder prihajajo, Črenšovci. Poleg čerense pa so znani predvsem po svojem domačem »vrtanku«, ki jih spremlja pri vseh njihovih odrskih uprizoritvah.

Kot skupina so se javnosti predstavili ob dnevu žena, kjer so prikazali običaje ob »lüpanju semena«. Sam običaj so obarvali s pogovori, ki so jih naši dedki in babice imeli ob nekdaj običajnem opravilu, dodali šaljive vložke, ob tem pa zapeli in zaplesali, kot so to znali nekoč.

Lüpanju semena so v prihodnjih letih na odru sledili tudi drugi običaji, od »vogledi«, napotkov oče dečki, zaručke, zapisavanja, bale, mešenja kruha in drugih običajev.

Spontano se je nato nekaj let po začetku znotraj Čerense oblikovala tudi skupina Ljudskih godcev. Pobrali so vsa »glasbila«, ki so jih našli po svojih domovih, in zagodli. Skupino ljudskih godcev sestavlja devet moških, ki občinstvo razveseljujejo z ljudskimi glasbili: harmoniko, kontrabas, vugaš, grablje, nakovalo za koso, šef, ribežn, klarinet in bisernico.

Danes skupina Čerensa šteje 17 članov, večinoma so to članice in člani iz prvotno ustanovljene skupine, vmes pa so pridobili tudi nekaj »podmladka«, s tem da so v svoje vrste pritegnili še nekaj ljubiteljev prekmurske tradicije. So starostno zelo mešana skupina, njihovi člani štejejo od 30 pa skoraj do 80 let. To jim omogoča, da so lahko na odru pristno zastopane vse generacije, ki jih predstavljajo v svojih likih.

So kot velika družina, ki se skupaj veselijo dogodkov vsakega izmed svojih članov. Radi zapojejo podoknice ob domačih slavjih in se poveselijo tako med sabo kot tudi z drugimi. Kot pravi trenutna vodja skupine Marija Hanc, so v skupini vsi enakovredni, zelo so povezani in vsak član je sprejet kot družinski član. To se pozna na njihovem delu, saj pojejo z dušo in srcem, pesmi, kot so se pele nekoč, kot se jih spominjajo s prepevanja dedkov in babic, tekmovalni duh pa najraje pustijo ob strani.

Pot jih je vodila po odrih po celotnem Pomurju in tudi širše po Sloveniji, videli in slišali smo jih lahko po televiziji in na radijskih postajah, danes pa so postali stalnica na vaških in občinskih prireditvah. Radi se odzovejo tudi vabilom prijateljskih društev iz okolice, že tradicionalno kuhajo bujto repo na prireditvi v Veliki Polani, skuhajo in spečejo kaj za gasilce in športnike, s katerimi pogosto sodelujejo, njihovi člani so postali nepogrešljivi kuharji na prireditvi Jenemena in še in še. Pohvalijo se lahko tudi s svojo zgoščenko z naslovom Vsaka ftica je vesela, kjer je zbranih 12 ljudskih pesmi, ki so jih z glasbenimi vložki popestrili njihovi Ljudski godci.

Letos nameravajo s svojimi aktivnostmi delovati podobno kot v prihodnjh letih, širši množici želijo prikazati običaj »križno« oziroma običaj, ko je botra po porodu materi nosila hrano. Običaj so premireno predstavili že ob 15-letnici delovanja, njihova velika želja pa je, da bi iz besedil in slikovnega materiala, ki so ga zbrali v letih svojega ustvarjanja, nastal tudi bilten, s katerim bi zaokrožili in na primeren način ovekovečili sklop svojega dela.

Več fotografij v spodnji galeriji ...