Ukrepi za preprečevanje širjenja virusa ptičje gripe tudi za Pomurje

Virus ptičje gripe potrjen na Pragerskem ni nevaren ljudem. Predstavlja pa gospodarsko grožnjo, zato rejci perutnine izvajajo številne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni. Odsvetujejo tudi krmljenje prostoživečih vodnih ptic.

Pri treh labodih, najdenih na Pragerskem so potrdili prvi primer ptičje gripe pri nas, so sporočili iz državne uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. A ne gre za virus H5N1, ki je dodobra prestrašil Evropo leta 2006, ampak podtip H5N8, za katerega v nasprotju s prvo različico Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da ni nevaren ljudem. Je pa veliko bolj smrtonosen ptičem, zato predstavlja veliko gospodarsko grožnjo.

Tudi ta različica virusa ptičje gripe se je v Evropo razširila iz Azije, do sedaj so visokopatogeni H5N8 potrdili na Madžarskem, Poljskem, Hrvaškem, v Švici, Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem, Danskem, Švedskem, Finskem, v Franciji, Rusiji, Ukrajini, Romuniji, Srbiji, Grčiji, Veliki Britaniji, Bolgariji, na Slovaškem in na Irskem. Največ škode doslej je bilo na Madžarskem, kjer se je virus razširil na farmi s deset tisoč purani.
Prav zaradi gospodarske škode so odgovorni sprejeli več ukrepov, nekaj navodil pa ne velja le za rejce perutnine ampak za vse. Največje tveganje za prenos bolezni na perutnino in ptice v ujetništvu predstavlja neposreden stik z okuženo živaljo in z virusi kontaminirano krmo in vodo. Prenos je možen tudi z obutvijo, obleko in opremo, ki je prišla v stik z okuženim materialom, kot so poginjene ptice ter izločki prostoživečih ptic. Državno središče za nadzor bolezni je sprejelo sklep, da se na območjih območnih uradov Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Celje in Novo mesto perutnino in ptice v ujetništvu zadržuje v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi. Prav tako je perutnino in ptice v ujetništvu potrebno krmiti in napajati v zaprtih oziroma pokritih prostorih. V Perutnini Ptuj ter tudi drugi večji rejci ukrepe izvajajo že od novembra, ko je bil virus najden že v skoraj vseh sosednjih državah.

Foto: primorske.si

»Glede na to, da se bolezen trenutno pojavlja predvsem pri prostoživečih pticah, pozivamo lovce, ornitologe in druge, da pozorno spremljajo spremembe (pogini, nenavadno obnašanje) v populacijah prostoživečih ptic v naravi in o vsaki spremembi nemudoma obvestijo Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,« po poročanju Večera še pozivajo v upravi. Odsvetujejo tudi krmljenje prostoživečih vodnih ptic, saj povzroča zbiranje živali na enem mestu in posledično lažji prenos bolezni.