Leto 2016: Manj prometnih nesreč, a več smrtnih žrtev

V letu 2016 je bilo manj prometnih nesreč kot leto poprej, manj je bilo tudi lažjih in huje telesno poškodovanih v prometnih nesrečah. Je pa precej manj spodbuden podatek, da je v 2016 več ljudi umrlo v prometnih nesrečah kot leta 2015, zato poudarjajo na javni agenciji za varnost v prometu, da z letom 2016 ne moremo biti zadovoljni.

Direktor javne agencije za varnost v prometu (AVP) Igor Velov je ob tem dejal, da je na statistiko iz leta 2016, v katero so sicer zajeti še neuradni podatki, znatno vplivala tudi januarska množična prometna nesreča. Število umrlih se je, tako kot vsako leto, precej povečalo tudi v poletnih mesecih oziroma z začetkom motoristične sezone. Septembra, oktobra in novembra pa je bilo na mesečni ravni smrtnih žrtev najmanj v zadnjih 20 letih, poroča rtvslo.si. Velov je kot zelo problematične izpostavil tudi motoriste in pešce, saj je od 24 umrlih motoristov 21 takšnih, ki so sami povzročili prometno nesrečo. Tudi pri pešcih je bilo od 21 umrlih polovica takih, ki so sami zakrivili nesrečo. »Pešci in kolesarji so najbolj ogroženi v temnem delu dneva, saj si v praksi z veliko žlico jemljejo pravico do prednosti na zaznamovanem prehodu za pešce, pri tem pa mogoče ne pomislijo tudi na to, da so v temnem delu dneva manj vidni.«

Foto: primorske.si

Prenosni telefoni in prepovedana mamila
Pri voznikih osebnih vozil ostajata največja težava neprilagojena hitrost in vožnja pod vplivom alkohola, je dejal Ivan Kapun z generalne policijske uprave. »Če bi le eden od teh dejavnikov umaknili, bi bili tudi podatki na letni ravni precej boljši.« V letu 2016 so policisti kaznovali 9.000 voznikov zaradi alkoholiziranosti. 3.000 voznikov pa zaradi neupoštevanja varnostne razdalje. Kapun dodaja, da veliko težav v prometni varnosti po novem povzročata tudi uporaba prenosnega telefona med vožnjo in vožnja pod vplivom prepovedanih mamil. Policisti so v drugi polovici decembra, ko so prejeli hitre teste za prepovedana mamila, opravili 83 tovrstnih pregledov, in več kot polovica jih je bilo pozitivnih.

Višje kazni za uporabo prenosnega telefona?
Na javni agenciji za varnost v prometu si prizadevajo tudi za ustrezne zakonske rešitve. Tako je v minulih dneh začel veljati zakon o voznikih, ki upošteva nekatere predloge agencije, predvsem z vidika nadzora nad izvajanjem izobraževanja v avtošolah. V pripravi pa je tudi zakon o motornih vozilih. Na agenciji si prizadevajo tudi za višje kazni ljudem, ki med vožnjo uporabljajo prenosne telefone. Če bo njihov predlog upoštevan, se bo obstoječi globi za uporabo prenosnega telefona med vožnjo, ki znaša 120 evrov, pridružilo še pet kazenskih točk. »Na ministrstvo za pravosodje smo že podali predlog, po katerem bi lahko imeli v primeru prometne nesreče preiskovalci dostop do podatka, ali je voznik uporabljal prenosni telefon,« je še dejal Velov.

Konec varčevanja pri infrastrukturi?
K varnosti v prometu veliko prispeva tudi infrastruktura, posebej v letih varčevanja, ko se v prometno infrastrukturo ni vlagalo, z izjemo najnujnejših popravil. Lilijana Herga iz direkcije za infrastrukturo dejala, da bi vsako leto potrebovali med 200 in 250 milijoni evrov za izvajanje investicijskega in infrastrukturnega vzdrževanja, tako da bi se stanje cest izboljšalo. Po navedbah Hergove je v slovenskem omrežju tretjina cest v dobrem ali zelo dobrem stanju, preostale pa so potrebne popravila. Z naložbami v prihodnjih letih, glede na proračunske postavke, kjer je letos zagotovljenih 210 milijonov evrov, pa bi po njeni presoji lahko nadomestili zamujeno.

Prenaloženi tovornjaki in preutrujeni vozniki
Veliko težav se pojavlja tudi na avtocestah, kjer število izrednih dogodkov z leti narašča. Ulrich Zorin z Darsa je ob tem dejal, da tak trend pričakujejo tudi v prihodnje, saj se število voznikov na naših avtocestah povečuje od enega do šestih odstotkov po posameznih odsekih. Za pet odstotkov pa se je lani povečal promet tovornih vozil, predvsem na račun vožnje od vzhodnih držav proti Italiji.

Foto: regionalobala.si

»Veliko se ukvarjamo z nepravilno naloženim tovorom, preobremenjenimi tovornjaki in preutrujenimi vozniki, ki na naših avtocestah povzročajo veliko škode,« je povedal Zorin in dodal, da poleg teh težav ostajata problematični vožnja v nasprotni smeri in neprilagojena hitrost. Na Darsu bodo zato tudi letos veliko sredstev namenili preventivnim ukrepom, saj nameščeni radarji že dajejo spodbudne rezultate z vidika prilagajanja hitrosti na odsekih, na katerih so nameščeni.

Tudi letos bo Dars nadaljeval akcije ozaveščanja pred posledicami prometnih nesreč v osnovnih in srednjih šolah. Da so tovrstne akcije tiste, ki puščajo dolgoročne vplive na dojemanje varne vožnje, meni tudi psiholog Marko Polič, ki poudarja, da je pri prometnih nesrečah človek tisti dejavnik, ki ima odločilni vpliv nanjo. Po njegovem mnenju je treba vplivati tudi na splošno zaznavanje pomena varne oziroma agresivne vožnje, saj imamo v Sloveniji do agresivnega vedenja v prometu, tako meni Polič, previsoko toleranco.