Ne sramuj se bolezni, poišči pomoč

Veliko je bolezni, za katerimi ljudje zbolijo in se jih celo sramujejo. Če se bolnik bolezni sramuje, bo zdravljenje težje ali celo onemogočeno. Z boleznijo se mora sprijazniti, se je ne sramovati, se ne počutiti manjvredne, predvsem pa se ne obsojati, ker so zboleli in jemljejo zdravila oziroma se zdravijo. Predstavimo vam nekaj bolezni, ki se jih ljudje najbolj sramujejo.

Depresija vpliva na človeka v celoti – na razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje

Depresija je pogosta čustvena motnja, ki vpliva na človekovo razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Vpliva torej na to, kaj človek misli o sebi, svojem življenju, kako čuti svet okrog sebe, nenazadnje vpliva tudi na spanec in apetit. To ni le bežno žalostno stanje in je ni mogoče premagati le z močno voljo in željo. Depresivni ljudje poiščejo pomoč tako, da se morajo o svojih težavah pogovoriti z drugimi in čim bolj podrobno opišejo posamezne znake depresije zdravniku, ne pa se bolezni sramovati in tajiti. Bolezen se zdravi z zdravili, s psihoterapijo ali kombinacijo obeh.

Kleptomanija je bolezen, ki jo pogosto spremljajo še druge duševne bolezni

Bolezen večinoma spremlja urejene, izobražene ljudi, ki so se nesposobni upreti impulzom, da bi kradli predvsem predmete brez posebne vrednosti, celo take, ki jih ne morejo uporabiti. Kraja ni načrtovana in se zgodi v trenutku, ko padejo v trans in hrepenijo po tem, da zadovoljijo svoje potrebe, medtem ko se ne zavedajo kaj počnejo in kakšne so lahko posledice. Bolezen večinoma povezujejo z razpoloženjskimi motnjami, prisilnimi mislimi in vedenjem. Ko se bolezni zavejo in želijo odnehati, se zdravljenje začne s psihoterapevtom, zdravi pa se tudi s tabletami ali s čudežnim čajem.

Bulimija se najpogosteje pojavi med 16. in 27. letom starosti

Bulimija je bolezen, ki je najbolj izolirajoča od vseh motenj hranjenja. Pojavlja se pri bolnikih med 16. in 17. letom starosti, ki neprestano mislijo na hrano in jo takoj po zaužitju izbruhajo. Veliko bulimikov se ukvarja tudi s športom, da še hitreje zmanjšajo svojo telesno težo. Občasno stradajo po nekaj dni, potem pa se spet prenajedajo. Bolnike z bulimijo je težje diagnosticirati kot obolele za anoreksijo. Večina se jih zelo sramuje svojega početja in navzven hočejo izgledati samozavestne, uspešne in srečne.

Ninfomanija je stanje ženske hiperspolnosti

Ninfomanke kompulzivno iščejo partnerje in se zelo pogosto predajajo spolnim užitkom, z enim ali več partnerji naenkrat, hkrati pa ji nikoli ni dovolj. Vzroke ninfomanije je lahko iskati v duševnih bolezni, mogoče v pomanjkanju ljubezni v otroštvu. Večina ninfomank se tega početja prepozno zave in se ga sramuje, le nekaj je takih, da so ponosne na to, saj družba dojema to kot nizkotno dejanje. Ko se ninfomanke zavejo svoje bolezni in jo hočejo končati, poiščejo pomoč pri psihoterapevtu.

AIDS je sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti

AIDS je skupek simptomov in infekcij, ki so posledica izčrpanosti imunskega sistema zaradi okužbe z virusom HIV. Okuženi je v pozni fazi dovzeten za oportunistične okužbe in tumorje. HIV in sorodne bolezni se prenašajo z neposrednim stikom sluznice ali krvi s telesnimi tekočinami, ki vsebujejo HIV. Do prenosa lahko pride pri vaginalnem, analnem ali oralnem spolnem odnosu, transfuzijah krvi, med nosečnostjo, rojstvom ali z dojenjem. Z antiretrovirusnim zdravljenjem se okužba lahko obvlada, ne more pa se ozdravit, znižuje se torej umrljivost in obolevnost. Ni torej zdravila, ki bi okužbo odpravilo, niti ni cepiva, ki bi pred okužbo ščitilo.

Cerebralna paraliza pri nekaterih ljudeh komaj opazna

Pri otroku s cerebralno paralizo del njegovih možganov ali ne dela pravilno ali pa se ni normalno razvil. Pri nekaterih ljudeh je bolezen komaj opazna, drugi so težje prizadeti. Pri tej bolezni so značilni počasni, nespretni ali sunkoviti gibi, otrplost, slabotnost, mišični krči, mlahavost, nehotni gibi. Cerebralna paraliza ni napredujoča, vendar pa lahko nekatere težave postanejo bolj očitne. Otroci s cerebralno boleznijo se ponavadi bolezni sramujejo zaradi drugih, ker jih še v otroštvu zaničujejo in se jim posmehujejo.

"Za uspešno zdravljenje takih bolezni je torej pomembno, da je ne tajimo, se z njo sprijaznimo, predvsem pa ne sramujemo in čim prej poiščemo pomoč."

Foto: sxc.hu