Jana Kerčmar - pomurska duhovnica, ki podira stereotipe

Mlada evangeličanska duhovnica Jana Kerčmar ml. deluje v cerkveni občini Selo in Lendava. Je ena od treh hčerk, tako njen oče kot tudi mama sta duhovnika, njena mama pa je bila slovenska duhovnica. Družina je v sorodu tudi z evangeličanskim škofom Gezom Ernišo. Kerčmarjeva v ospredje postavlja človeka kot celoto, skozi različne aktivnosti pa se trudi Cerkev približati mladim.

Danes imamo v Sloveniji štiri ženske duhovnice in eno kaplanko, med njimi je tudi Jana Kerčmar ml. Po materini strani izvira iz Slovaške (leta 1976 se je mati preselila iz Slovaške v Slovenijo), vendar je bila rojena v Sloveniji, na Slovaškem pa doštudirala. Na tiste čase ima sogovornica lepe spomine, saj je, kot pravi, tam spoznala "prekrasne ljudi z vseh koncev sveta."

Nepozabne trenutke je Kerčmarjeva preživljala s sošolci tako na fakulteti kot tudi izven nje. V študentskih letih si je sobo delila s sestro Miriam, obiskovala pa ju je najmlajša Alenka, ki je živela pri babici. "Najlepši so spomini na trenutke preživete z Miriam in z mojo najmlajšo sestro Alenko, katera je stanovala pri babici in naju redno obiskovala. Sem pa zelo vesela, da sem čez vikend lahko »pobegnila« k babici, k sestričnam in bratrancem, da sem daleč od doma ob sebi vseeno imela svojo družino. Živijo namreč v Modri, ki je od Bratislave oddaljena 25 km," se študentskih let spominja Kerčmarjeva. "Moj dekan mi je nekoč rekel, da naj bi Slovenci in Slovaki pred 9. stoletjem bili en narod.  Jaz sama sem po rodu  pol  Slovakinja in pol Slovenka. Verjetno zato sama težko vidim razlike…" odgovori na vprašanje o tem, kako se Slovenci razlikujemo od Slovakov.

Duhovniki in duhovnice se med sabo lepo dopolnjujejo

Kot v vsakem poklicu, tudi v poklicu duhovništva prihaja do določenih razlik med spoloma, vendar Kerčmarjeva meni, da imajo tako duhovniki kot duhovnice vsak svoje prednosti in sposobnosti. "Moški kolegi so kot moški po navadi bolj racionalni, me ženske pa smo že po naravi bolj čustvene,  pragmatične. In to se odraža prav gotovo tudi v službi." 

Delovnik traja 24 ur na dan

Zelo duhovnika/ce je zelo razgibano – verouk, bogoslužje, pogrebi ... – delovni čas ni natančno določen, vendar traja 24 ur na dan, saj so duhovniki vedno na razpolago vernikom in ljudem, ki jih  potrebujejo. Kerčmarjeva je duhovnica v dveh manjših gmajnah in pravi, "da ji ni nikoli dolgčas." Duhovnica si po mnenju Kerčmarjeve težje najde življenjskega sopotnika, saj je le-ta vpet v življenje in delo gmajne, in tako "večkrat pade na drugo mesto." Pred kratkim (5. marca) se je duhovnica poročila, in sedaj pravi, da ji mož pomaga pri tem, da razume, da je njeno delo tudi poslanstvo in ji je v veliko podporo. 

"Ni na nas, da bi sodili – zakaj ne bi dali priložnosti tudi ljubečemu homoseksualnemu paru?" 

"Moj življenjski moto je Jezusovo zlato pravilo »Ljubi Boga nadvse in svojega bližnjega kakor samega sebe.« Kar ne želiš, da drugi delajo tebi, ne delaj ti njim. Trudim se živeti po tem in ravno zato mi vest ne dovoli, da med drugim, sodim o nekomu, ker je »drugačen«. Zelo narobe je, če se človek na kakršen koli način povišuje nad sočloveka. Še bolj narobe je, če se gre boga…" pove Jana Kerčmar ml. Po njenem mnenju ni pošteno, da bi človek sočloveka obsojal le na podlagi tega, da je gej, brez da "bi ga spoznal kot človeka, kot celoto ..."

Ljudje po njenih besedah tu delamo največjo napako, ko kar »brezglavo, na hitro in brez premisleka vse povprek obsojamo, določamo kdo je »normalen« in kdo ne…. Ni na nas, da bi sodili. Sodil nam bo Bog. In verujem, da raje vidi, da se ljubimo med sabo, kot nas ljubi On, kot piše Sveto Pismo. Ne pa, da namesto Njega sodimo mi,« še doda. Sama, pravi, ne bi mogla odreči blagoslova verujočemu homoseksualnemu paru, saj smo vsi ljudje »Božje stvarjenje«.

Foto: Bojan Zadravec

Koliko »normalnih« družin sploh obstaja?

Kerčmarjeva se sprašuje, koliko »normalnih« družin  v našem okolju, naši deželi v resnici obstaja. "Ob dnevnem nasilju v družinah, alkoholu v družinah, lahkomiselnih ustvarjanj družin in posledično ločitvah zakoncev, ko otrok naenkrat ostane prikrajšan za stalen stik z mamico ali atijem, potem naenkrat dobi novo mami ali novega očka… Zakaj ne bi dali priložnost tudi ljubečemu homoseksualnemu paru?" strne svoje mnenje duhovnica.  V prvi vrsti moramo po nenih besedah  misliti na otroke in na njihovo varnost in dobro. "Vem, da je zapisano »Bog je ustvaril moža in ženo…«, vendar pa je pisano tudi »Kar je Bog združil, človek naj ne razdružuje," še doda.

Tudi poročen duhovnik lahko služi Bogu

Ena izmed najopaznejših razlik katoliških in evangeličanskih duhovnikov je celibat. Čeprav pri evangeličanskih ta ni obvezen, se nekateri duhovniki odločijo zanj. Kerčmarjeva je mnenja, da lahko tudi poročen duhovnik, ki ima družino, služi Bogu tako dobro kot neporočen. "V Svetem Pismu celibat ni zapovedan, zato pri nas ni obveza. Sicer pa je tudi v Svetem Pismu opisano, kako je Jezus ozdravil taščo apostola Petra …" razloži duhovnica.

Tudi v cerkvi je treba prisluhniti mladim

V cerkev večinoma zahaja starejša populacija, vendar se duhovniki trudijo, da bi se približali tudi mladim – naslednje leto bodo s pomočjo nemške Cerkve opremili in modernizirali mladinski dom, in s sodobno infrastrukturo tako mladim omogočali zanimive dejavnosti – "Mladim se poskušamo približati skozi šport, humanitarnost, glasbo, igro ..." pove Kerčmarjeva.

Za letošnje leto poleg tradicionalnega pokala Štefana Küzmiča v nogometu in odbojki načrtujejo še izvedbo tabora mladi za mlade, katerega cilj je približati mlade k mladim in otrokom s posebnimi potrebami. »Veliko imamo načrtov, odvisno je le od naših otrok in mladih, če pridejo. In zelo sem vesela, da počasi, ampak vseeno, prihajajo,« pove sogovornica. Jana Kerčmar je mnenja, da je tudi v cerkvi potrebno prisluhniti mladim: "Sama se to trudim delati že od vsega začetka. Kajti občutek imam, da se pogosto na mlade pozablja, se ne upošteva njihovo znanje, njihovi darovi.  Upam in verujem, da se nam tudi na tem področju obetajo boljši časi."

"Cerkve ne bodo poniknile"

Zaradi škandalov in negativne publicitete se število vernikov v zadnjem času zmanjšuje, vendar je Jana Kerčmar prepričana, da »če bodo cerkve sledile Jezusovemu zgledu dobrote, poštenosti in skromnosti, ne bodo poniknile.« Evangeličanska cerkev je »Ecclesia semper reformanda«, kar pomeni, da se nenehno spreminja. "Najboljši odgovor na to, ali se spreminja na boljše, pa lahko dajo le naši verniki," zaključi Kerčmarjeva.

PRIPOROČAMO:

VSI PROFILI NA POMUREC.COM