V Murski Soboti so soočili argumente za in proti malemu delu

Okrogla miza na temo malega dela je spodbudila argumentirano razpravo med sogovorniki, kjer so ob zaključku bili vsi enotnega mnenja vsaj pri eni stvari – nujno je, da se volivci udeležijo referenduma in izrazijo svojo voljo.

Na okrogli mizi, ki jo je Združenje za odgovorno prihodnost vseh generacij organiziralo v Murski Soboti, so sodelovali: mag. Cvetka Sreš, direktorica Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota, Ines Sukič iz Kluba prekmurskih študentov, Samuel Friškič, diplomirani zgodovinar in iskalec zaposlitve, Gašper Kokot, predsednik Združenja za odgovorno prihodnost vseh generacij (ZOPG), Jože Türkl, predstavnik ZSSS, in mag. Marjan Fekonja, predstavnik Zveze upokojencev Slovenije.

Malo delo in konkurenca socialnih skupin

Okrogla miza se je pričela s predstavitvijo mnenj o Zakonu o malem delu posameznih predstavnikov, kjer sta Ines Sukič (KPŠ) in Jože Türkl (ZSSS) izpostavila argumente proti malemu delu. Menila sta, da ni dobro, da so vse 3 socialne skupine obravnavane v enem zakonu, zmanjšanje delavskih pravic, zmanjšanje vrednosti dela ter legalizacijo dela na črno, ki bi se z zakonom razmahnilo. "Pri malem delu govorimo o konkurenci. Gre namreč za to, da bodo preostale skupine hitreje zaposljive, saj je študentovo glavno delo študij, ostale skupine pa imajo na razpolago več časa," je dodala Sukičeva.

Tekom razprave je Türkl še povedal, da je pri sestavi zakona pogrešal socialno partnerstvo, slabosti zakona pa nekateri ne vidijo morda zato, ker še niso izkusili rednega dela. Kot alternativo malemu delu je dal samostojne podjetnike, ki prodajajo svoje znanje. Z omenjenim zakonom bodo namreč delodajalci namesto pogodbenih delavcev, ki bi delali za določen čas, zaposlili male delavce (ne bo potrebno plačevanje malic, regresa, prevoza idr.), tako pa se bodo delavske pravice zmanjšale in povečalo se bo razslojevanje.

Malo delo - priložnost za vse?

Preostali sogovorniki se z zakonom strinjajo, vendar menijo tudi, da so potrebne določene dopolnitve. Mag. Cvetka Sreš, direktorica Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota, je komentirala, da bo zakon ugodno vplival na to, da bodo brezposelni mladi hitreje prišli v stik z realnim delovnim okoljem ter pridobili izkušnje. Ob svojem delu tudi ugotavlja, da samo 1% brezposelnih ima ustrezne delovne izkušnje iz študentskega dela, ki so vezane na njegovo smer študija, saj vsi delajo tisto, kar dobijo, z malim delom pa bi opravljali delo, ki bo v povezavi z njihovim študijem. Gašper Kokot, predsednik ZOPG, je omenil sožitje generacij, saj pri trenutnem študentskem delu gre za medgeneracijsko diskriminacijo, saj nimajo priložnosti za delo vsi – zakaj ne bi imeli vsi priložnosti nekaj dodatno zaslužiti.

Fekonja: "Zakon o malem delu - zdrava hrana za bolnega človeka"

Mag. Marjan Fekonja, predstavnik Zveze upokojencev Slovenije, je v nasprotju s Sukičevo povedal, da je dobro, da so v zakonu obravnavane tri socialne skupine, saj so vse te socialno deprivilegirane, saj najdemo reveže tako med študenti, brezposelnimi kot tudi med upokojenci. Zakon zagovarja, ker je to področje potrebno ureditve in tako se bodo stvari pričele urejati, z dopolnitvami pa se bo potem še vse izboljšalo.

Fekonja je tekom okrogle mize izrazil svojo zaskrbljenost nad stanjem v državi: "Zakon o malem delu ponuja zdravo hrano bolnemu človeku. Tako ne bo pozdravil bolezni, ampak bo le okrepil organizem." Ob tem se zaveda pomena vključenosti mladih v spremembe, zato si želi, da bi bili zainteresirani za dogajanje. "Politične skupine so se zarotile, spodbujajo medgeneracijski konflikt, tako z ZMD kot tudi s pokojninsko reformo. Apeliram na mlado generacijo, da bodo gledali bolj realno na vse skupaj," je dodal Fekonja.  

Friškič: "Vsaka sprememba je sprememba na bolje"

Med sogovorniki je bil tudi Samuel Friškič, diplomirani zgodovinar in iskalec zaposlitve, ki se že šest mesecev sooča s problemom iskanja zaposlitve. Povedal je, da velik delež brezposelnih predstavljajo diplomanti, razlog za to pa tiči v tem, da se veliko mladih odloča za študij, saj je ta status bonificiran – študentje imajo na voljo študentsko delo, subvencionirano prehrano, bivanje in druge stvari. "Vsaka sprememba je sprememba na bolje, ob tem pa moramo poudariti še to, da zakon predvideva ustanovitev dveh novih skladov, in sicer sklad za štipendiranje in sklad za pridobivanje novih kapacitet na področju bivanja," je zaključil Friškič.

V nadaljevanju je Friškič izzval tudi razpravo na temo poklicev, ki niso priljubljeni (npr. električarji, strojniki itd.). "Zakaj so tako razvrednoteni, da si jih mladi ne želijo več? Kako se je to lahko obrnilo v 15. letih? Menim, da bi spet morali dati vrednost tem poklicem, saj jih rabimo," je pojasnil mladi diplomant. Ob tem je h komentarju spodbudil tudi Fekonjo, ki se je s tem strinjal, saj je ravno to jedro problema, da ne cenimo teh poklicev.

Sukičeva: "V primeru, da zakon obvelja, ne stisnimo repa med noge"

Sogovorniki so na okrogli mizi spregovorili tudi o štipendijah, kjer so se strinjali, da bo nov predlagan cenzus prinesel štipendije vsem tistim, ki jih zares potrebujejo, upajo le, da se bo to tudi v realnosti tako izvajalo.

Ob zaključku je Sreševa še izpostavila, da bodo besede, ki so se nekoč zdele neverjetne, postale najverjetneje resničnost: leta 2015 bo primanjkovalo delavcev na vseh področjih. Kokot je udeležence pozval, naj si preberejo zakon, si ustvarijo mnenje o njem ter grejo na referendum, saj bomo odločali o slovenski družbi in naši prihodnosti.

Medtem ko jih je Türkl neposredno pozval, naj glasujejo proti, je Fekonja svoj komentar, naj glasujejo za zakon, podkrepil še s tem, da bodo v zvezi gledali pod prste državi pri izvajanju zakona ter jih opozarjali na stvari, ki ne bodo dobro urejene. Sukičeva je ravno tako pozvala k referendumu, ob tem pa še dodala: "Če bo zakon obveljal, potem nikar ne stisnite rep med noge, ampak povejte, kaj ni ok."