Tajska - dežela prijaznih ljudi in širokih nasmehov - 1. del

Tajska je že desetletja želena potniška destinacija, ki privablja s prekrasnimi plažami in otoki, templji in budizmom, prijaznimi ljudmi ter lepimi dekleti. Svet, ki je na videz drugačen od tipično zahodnega, pa vendar – v vrvežu vseh sodobnih vrednot marsikdaj tudi prav po evropsko preseneti.

Sklonjene glave prijaznih ljudi

Daljni vzhod - dežele, ki delujejo drugače, mistično, v objemu budizma in drugačne kulture v sodobnem hitro se drvečem svetu, delujejo še posebej privlačne. Privabljajo ljudi vseh starosti in kultur, s svojimi neštetimi turističnimi atrakcijami in prečudovito naravo, največ pa tudi zaradi slovesa izredno prijaznih ljudi. Od tu tudi ime, dežela številnih prijaznih nasmehov – zato začnimo pri ljudeh in opisu njihovih navad ter načinu življenja.

Ljudi, takšne kot so, zmeraj v dobršnji meri naredi okolje, zgodovina in religija. Na tajskem ima pri tem veliko vlogo budizem. Budisti sledijo naukom Bude, ki je živel in učil na vzhdnem delu indijske podceline med 6. in 4. st. pr. n. št., v svojih uvidih pa je čutečim bitjem pomagal končati njihovo nevednost, hrepenenje in trpljenje s tem, ko spoznajo soodvisen nastanek, praznino in na ta način dosežejo nirvano. Odrekanje lastnim željam, ponižnost lastnega ega in skromnost se močno čuti v obnašanju tamkajšnjih ljudi. Tako je tudi prijaznost Tajcev, ki je tu in tam sicer res pospremljena s turistično koristoljubnostjo ter na trenutke deluje prisiljena, vendarle v svoji osnovi njihova naravna nagnjenost. Biti prijazen, tih, skromen in prijeten. Na trenutke nekoliko odmaknjen in ponižen. Tajci, kot veleva budizem, se odrekajo svojim željam, vsaj trudijo se tako in to je videti tudi skozi njihovo vsakdanje vedenje, početje, na vsakem koraku. Ponižen pozdrav, pogled v tla, ob pozdravu sklenjene roke v molitvi, ki jih pospremi smejoči se pozdrav »Sa va di kaaaa«. 

Ko se vse to združi še z njihovo počasnostjo in predanostjo pri vseh vsakdanjih opravilih, se prenekateri zahodnjak lahko vpraša, čemu na ljubo pa mi v drugih deželah tako zelo hitimo. Pri Tajcih velja načelo spoštljivega ravnanja z predmeti, ljudmi, zato vam pri mizi ne bodo nikoli postregli s hitrostjo, kjer bi bili istočasno v mislih že pri naslednji mizi, temveč si vi kot gost zaslužite vso predanost. Tako počasi in predano jih boste srečevali pri vseh vsakdanji opravilih, pa najsi je to zalivanje rož, telefonski poslovni pogovor, ali karkoli drugega pomembnega. Pri tem je še treba poudariti, da je zanje vsakršna agresija strogo žaljiva, zato se praviloma redko kdaj ne kregajo glasno.

Poseben odnos imajo do določenih gest, tako kazanje s prstom, grobo dotikanje in podobno ne pride v poštev, prav tako nikakor ne morejo spregledati obutih nog tujcev v notranjosti vseh javnih ali zasebnih zgradb. Pri tem seveda ne gre spregledati prenekateri očitajoči pogled na zahodnjake, kjer so vidni obsojanje, kritika naših vrednot in načina življenja.

Tukaj pa se njihovi prijaznosti pridruži že izjemna strogost do upoštevanja pravil, kar preseneti, shladi prenekaterega zahodnjaškega zanesenjaka, ki se v vihravosti svojih navad zlahka spozabi, da je vendarle tam treba nekoliko drugače živeti. V mnogih pogledih se sicer domačini že naslanjajo na drugačne vrednote, modernejše in sprejete predvsem iz komercialnih namenov, a mnogo je še tega,v čemer se striktno naslanjajo na tradicijo. Takšni so tudi kritični pogledi na gola ramena žensk in podbno. 

Drveži  Tuk-Tuki-i in seksualni turizem 

Ob vsem zapisanem človeka kar malo preseneti, da istočasno vštric z prej opisano počasnostjo in upoštevanju pravil gredo tudi kontradiktorno divjanje njihovih značilnih skuterjev in majhnih avtobusov, imenovanih tuk-tu, po mestnih uličicah, kjer ne upoštevajo resnično nobeni prometnih znakov. Tao se v prometni nevarnosti navidezno znajde vsako tretje prevozno sredstvo. Ulice polne  stojnic domačih obrtnikov se pomešajo z domačini, ki ponujajo raznorazne masaže ter množico turistov - vse to pa deluje podnevi in ponoči prav malo kaotično.

Zanimivost so odprti avtobusi, ki te za par drobiža odpeljejo v uro in pol oddaljeni kraj, kamorkoli si zaželiš. V istem hipu pa na drugi strani ceste lahko opaziš odpr kamion, poln natrpanih domačinv, ki stojijo tesno drug ob drugem, med tem, ko se peljejo v službo.

Cene lahko v današnjem času rahlo presenetijo, glede na dolgoletni sloves zares poceni izdelkov. Turizem je naredil svoje in kljub zanimivim izdelkom, prodajajo domačini turistom raznorazne spominke in oblačila po le nekoliko nižji cenah, v primerjavi z evropskimi. Ob tem pa je treba pripomniti, da naredi zelo dobro kupčijo tisti, ki zna barantati. Na tajskem zlato pravilo in kdor je trdoživ, spreten in odločen barantač, bo odnesel domov za polovico in še več cenejše izdelke. Tržnica ponuja svilo, oblačila z etno pridihom, poslikane svetilke iz bambusa ter ostale zares privlačne izdelke.

Ponoči ulice Bankoga, Pathonga in ostalih velikih turističnih mest zaživijo v še kontradiktornejši obliki. Kar je na zahodu tabu, skrivnost ali vsaj sramota, je pri njih odkrit vir dohodkov družini, če ne že v ponos. Seksualni turizem je pri Tajcih del kulture, sprejet kot nekaj običajnega. Tako na ulici lahko srečaš preoblečenega moškega, ki je maloprej v bližnjem lokalu stregel pijačo, a ponoči se prelevi v Lady boy-a. Spremenjenega, dovršeno preobraženega, ga ne boste prepoznali, naslednje jutro pa bo spet opravljal svojo drugo funkcijo služenju turistom. Kot je tudi slišati po pripovedih domačinov, se že majhne otroke vpraša, kaj si želijo "postati", ko odrstejo - moški, ali ženska, zato ptemtakem čisto svobodno in suvereno poteka njihova vzgoja v tej smeri svobodnega izražanja svoje spolne identitete. 

Vse to je Tajska. Ko ostanete dlje in se razgledate še po turističnih točkah, doživite njihovo kulinariko ter opazujete prekrasne živali, vas daljni svet spet prevzame. Na drugačen način. A o vsem tem naslednjič.

Več fotografij v spodnji galeriji...