KULTURA
FOTO: Štefan Obal predstavil Soboške ulice do leta 1945
V četrtek, 9. februarja 2017, je v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, Štefan Obal predstavil ulice Murske Sobote oziroma po domače Sobote do leta 1945. Moderator predstavitve je bil mag. Franc Kuzmič.
Štefan Obal je bil rojen 30. avgusta 1933 v Murski Soboti. Kot sam Obal pravi "stari" Sobočanec z dobrim spominom, je z zanimanjem sledil skorajda vsem dogajanjem v svojem mestu, veliko pa brskal po knjigah, ki so govorile na razne načine o Murski Soboti, poslušal pripovedi starih meščanov, in tako je nastala knjiga Murska Sobota: gradivo o nastanku in razvoju Murske Sobote do leta 1945. "Ta knjiga bo nedvomno, čeprav gre v pretežni meri za memoarsko delo na podlagi pričevanj in dokumentov, še kako neprecenljiv vir za pregled boljše podobe Murske Sobote v preteklosti današnjim in bodočim rodovom," je povedal urednik knjige mag. Franc Kuzmič.
Fó utcza (Glavna ulica) v Murski Soboti
Na naslovnici knjige je ena najstarejših slik Murske Sobote z rondojem. Že v tistih časih so poznali rondoje, ampak niso bili tako sodobni, kot jih imamo danes, saj so bili zabiti koli v obliki kroga. Poimenovanje Fó utcza (Glavna ulica) sega še v čas pred prvo svetovno vojno. Ta se je med svetovnima vojnama preimenovala v Aleksandrovo ulico, med drugo svetovno vojno v Horty Miklós út, po drugi pa najprej v Titovo ulico in potem v Slovensko ulico, kot se imenuje tudi danes. Slika prikazuje tudi pogled na severno stran ulice.
Knjiga prikazuje razvoj Murske Sobote od samih začetkov. Kdaj točno je začetek Murske Sobote, se ne ve točno, ker so se prej naseljevali v okolici v Bakovcih, ki so omenjeni pred Mursko Soboto. V prvem delu knjige so kratki orisi zgodovine in osnovne informacije. Murska Sobota se je začela razvijati že v srednjem veku zaradi prometnic, ki so povezovale Ogrsko in nemške dežele. Je pa bila Murska Sobota in njena okolica poseljena že veliko prej, kar pričajo prazgodovinska in rimska najdišča. Z imenom Murazombatha je prvič omenja 16. julija 1348. Kot mesto pa je bila Murska Sobota omenjena leta 1366.
"Ustno izročilo o nastanku mesta Murska Sobota se je prenašalo iz roda v rod. Ali je res bilo tako ali morda drugače, ne bom razmišljal in raziskoval. Verjamem, da je bilo podobno izročilu, o katerem so mi pripovedovali pokojni oče Jožef, dedek Ivan in seveda tudi starejši, že pokojni sosedje, kot so: Gjörekov Majkež (Matija), Rantašov Miška in Mülič Néni ter drugi. Čutil sem potrebo in dolžnost, da svojemu mestu poleg že ugotovljenega dodam svoje spomine", je povedal Obal.
"Na začetku razvoja je bila Sobota dolga, široka cesta, ob kateri so stale nizke lesen hiše, ometane v glavnem z ilovico in pokrite s slamnato streho, redke so bile z opeko. Dolga široka cesta, ki so jo z obeh strani obdajala redka drevesa in obrasli jarki z zelenjem, v katerih sta se pretakali deževnica in gnojnica, ta cesta pa se je počasi, z leti, spreminjala. Poimenovali so jo Glavna ulica. Mnogo let pozneje Glavna cesta ni več predstavljala Sobote, saj je že v obrobnih uličicah, ki so nastajale, bil viden napredek, ki ga je prinašal takratni družbeni razvoj. Z napredkom v stranskih ulicah "velike vêsi" med žitnimi polji in travniki, se je Sobota počasi spreminjala iz zaselka na začetku v pozneje majhno podeželsko mesto, ki je še vedno kazalo podobo vaškega življenja. Šele nekaj let pred 1. Svetovno vojno je Sobota počasi spreminjala svojo značilno vaško podobo. Tako je na koncu 19. stoletja že spominjala na mestece ali na »Mezövároš«, kot so jo takrat imenovali Madžari", je še dodal Obal.
V drugem delu knjige avtor opisuje, kako se je razvijala Murska Sobota. Na 70 straneh in 140 razglednicah je prikazano, kako se je Murska Sobota razvijala do 1945. leta. Slike so vzete po monografiji Jožeta Kološa, od prijatelja Zorana Vidica, Štefana Vide, starejših soboških fotografov od Zoltana Gerenčerja, Kološe in drugih. Foto razglednice so zelo interesantne, saj prikazujejo dejansko stanje, kako je bilo v tistih časih. Razglednice so s komentarjem in gre za ene vrste topografijo, saj knjiga vsebuje tudi zemljevide.
Več fotografij v spodnji galeriji ...
Fotogalerija
Komentarji
!Za komentiranje se morate prijaviti
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.