Prekmurski rojak in škof dr. Jožef Smej dopolnil 95 let

15. februarja je svoj 95. rojstni dan praznoval upokojeni mariborski škof dr. Jožef Smej. V Domu sv. Lenarta ga je ob tej priložnosti obiskal nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ, skupaj s člani mariborskega kapitlja in mu izrekel prisrčna voščila ter dobre želje po čimprejšnjem še boljšem okrevanju.

Škofu dr. Smeju se je za njegovo tesno povezanost z mariborsko nadškofijo in metropolijo zahvalil tudi nadškof Cvikl, ki je povedal, da dr. Smej kljub častitljivim letom z veliko pozornostjo in ljubeznijo spremlja življenje Cerkve na Slovenskem, so zapisali na spletni strani mariborske nadškofije.

Škof dr. Jožef Smej se je rodil 15. februarja 1922 v Bogojini, očetu Jožefu in materi Ani. Osnovno šolo je obiskoval v Bogojini, gimnazijo pa v Murski Soboti. Prva štiri leta je stanoval v Martinišču, zadnja štiri pa se je vozil s kolesom iz Bogojne. Prozo in pesmi je pisal že v tistem času in jih objavljal v dijaškem lističu Zarja. Po maturi leta 1940 se je vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani. Konec oktobra pa se je prepisal na Visoko bogoslovno šolo v Maribor. Jeseni 1941 je kot bogoslovec nadaljeval študij v Sombotelu.

8. decembra 1944 je bil v Sombotelu posvečen v duhovnika. Med letoma 1944 in 1948 je deloval kot kaplan v Dokležovju, Dobrovniku in Turnišču. Vmes je odslužil 13 mesecev vojaščine v Zagrebu. Do leta 1969 je najprej deloval kot kaplan ter pozneje župnik in dekan v Murski Soboti. Leta 1969 je na željo škofa Držečnika prišel v Maribor za stolnega vikarja. Imenovan je bil za stolnega prošta, ravnatelja škofijske pisarne ali škofijskega kanclerja. Doktoriral je leta 1976 in leta 1980 sprejel službo generalnega vikarja. Kot dober poznavalec madžarščine je navezal dobre stike s sosednjimi madžarskimi škofi in duhovniki, med drugimi tudi z msgr. Jenőjem Tietzejem.

Foto: Arhiv Pomurec.com

"Janez Pavel II. ga je 25. aprila 1983 imenoval za mariborskega pomožnega škofa, 23. maja istega leta pa je bil v škofa tudi posvečen. Upokojil se je 18. junija 2009. Poleg škofovske službe se je Jožef Smej ukvarjal tudi z znanstvenoraziskovalnim in literarnim delom. Poseben poudarek daje raziskavam kulturne in slovstvene zgodovine Prekmurja, ter prekmurski jezik, prekmursko književnost in avtorje, pa politike (Mikloš Küzmič, Štefan Küzmič, Jožef Klekl st., itn.)," piše spletna enciklopedija Wikipedija.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je škofu Smeju 31. marca 2016 podelil državno odlikovanje Red za zasluge za življenjsko delo in bogat prispevek k duhovni nacionalni kulturi Slovencev. V utemeljitvi so zapisali, da "opus škofa Smeja ni namenjen le pripadnikom njegove verske skupnosti, nenehno se je zanimal za kulturo in ljudi, ki so med Muro in Rabo stoletja ohranjali svojo vero in narodnost. Pomemben prispevek k duhovni kulturi je dal tudi s svojo človeško držo. Velja za človeka visoke integritete, iskrenega zagovornika strpnosti in medsebojnega razumevanja, zaradi česar ima posebno mesto v srcu Slovencev, še posebno Prekmurcev, ki so ga uvrstili med osebnosti leta 2000".

Škofija Murska Sobota je v okviru obhajanja škofijskega misijona škofu dr. Smeju lani izkazala čast z igrano-dokumentarnim filmom Kaplja na vedru, ki prikazuje bogato osebnost škofa Smeja in predstavi njegovo živo pričevanje o času, v katerem je živel, in o delu, ki ga je opravil. Predstavi pa tudi Prekmurje, njegovo naravno, človeško in duhovno lepoto.