Marina Zakič v murskosoboški knjižnici predstavila prehranske mite in osnove zdravega prehranjevanja

Marina Zakič je bila izvajalka izobraževalnega seminarja »Prehranski miti in osnove zdravega prehranjevanja,« ki je potekal v petek, 17. februarja, v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Na seminarju je s koristnimi informacijami razjasnila pogoste zmote o prehrani in predstavila najnovejše prehranske smernice.

Diplomirana dietičarka Marina Zakič je prehranska svetovalka s poudarkom na dolgoročni, strokovni, individualni obravnavi kot tudi izobraževanju posameznika ter nudenju motivacije in celostne podpore. Zakičevo je veda o prehrani zanimala predvsem zaradi njenih osebnih težav na področju prehrane. V preteklosti se je namreč dolga leta borila z odvečno telesno težo, ki jo je tudi uspešno zmanjšala.

Pri spreminjanju prehranskih navad daje Marina Zakič poudarek na zdravi, uravnoteženi in predvsem nepredelani hrani. Sama verjame v dolgoročne načine spreminjanja prehranskih navad, ne zagovarja pa hitrih diet, ki dosežejo le kratkoročne učinke, jojo efekte in kvarljive učinke na naših telesih.

"Velik poudarek dajem tudi psihologiji prehrane, saj je potrebno ugotoviti, zakaj je prišlo do določenih prehranskih vzorcev. Potrebno je poznati vzroke, da lahko odpravljamo posledice," je med drugim povedala Marina Zakič.

V današnjem času je problem, ker primanjkuje kredibilnih informacij, pomembno pa je, da imamo prave informacije glede uravnotežene prehrane, je povedala Zakičeva, ki je na začetku delavnice predstavila, kako so se ljudje prehranjevali skozi zgodovino. V prazgodovini so ljudje jedli meso, moški so lovili živali, ženske pa so nabirale sadje in rastline. Bila je kombinacija vsejedstva in na ta način se je prehranjevalo največ ljudi.  

V nadaljevanju je bilo govora o makrohranilih, med katera prištevamo beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate. Po besedah Zakičeve moramo beljakovin zaužiti najmanj, to je 10-15 %, maksimalno 20 % dnevnega vnosa. Kvalitetne beljakovine pa najdemo med drugim v jajcih, mesu (piščanec, govedina, svinjina, puran), ribah, mlečnih izdelkih, stročnicah, oreščkih itd. Največji odstotek energije v naši prehrani zavzemajo ogljikovi hidrati, ki bi jih naj vnesli kar 55-65 %, večino v obliki sestavljenih ogljikovih hidratov, nekaj pa v obliki enostavnih. Zakičeva svetuje uživanje  kvalitetnih ogljikovih hidratov, in sicer: testenine (polnozrnate, sojine, ajdove…), kuskus, kvinojo, ajdovo kašo, proso, itd. Maščobe pa same kot take, niso glavni krivec za večjo težo, ampak so dobra snov za telo. Med maščobami so najslabše trans maščobe, ki povečujejo možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni in raka, zato se jih moramo izogibati. Uporabljamo pa kvalitetne maščobe, kot so: nerafinirana olja (olivno, bučno...), razna semena, oreški, mastnejše ribe in sire, avokado, kokosovo maščobo, surovo maslo, itd.  

Zakičeva je poudarila pomen zajtrka, saj prebudi metabolizem. Za zajtrk med drugim predlaga uživanje jajc, ovsenih kosmičev, kefirja, kave in sadja. Izpostavila pa je tudi pomen zelenjave, ki jo lahko zaužijemo neomejeno in mora biti prisotna v vsaj 2-3 obrokih na dan. Sadje lahko uživamo, vendar s priporočilom, da zaužijemo 2-3 porcije sadja na dan, dopoldan sadje z več sladkorja, razen v primeru treninga, tudi zvečer.

Nekaj osnovnih prehranskih smernic in uporabnih nasvetov pri hujšanju, ki jih svetuje Marina Zakič: pijte veliko vode, ne pijte sokov, izogibajte se sladkorju, izogibajte se gaziranih pijač z izjemo kakega Donata, jejte 3-5 krat na dan, redno zajtrkujte, vsaj 3-4 krat na teden pojdite na sprehod in se gibajte, privoščite si dovolj spanja, uživajte polnovredna žita in žitne izdelke, ne izogibajte se kvalitetnim maščobam, omejite procesirano meso, izogibajte se poceni pekovskim izdelkom, izbirajte bio/eko kvalitetna živila in izogibajte se stresu.

Marina je v zaključku izobraževanja predstavila še dve alternativni prehrani, in sicer:
Ketogena dieta in prehrana LCHF, ki je način prehrane z visoko vsebnostjo maščob, nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in ustreznim beljakovinskim vnosom. Učinkovita je pri zdravljenju trdovratne epilepsije, ob določenih metaboličnih motnjah, Parkinsonovi bolezni, demenci in možganskih tumorjih. Ta vrsta diete je na kratki rok odlična, na dolgi rok pa še ni rezultatov.

Veganska prehrana sloni povsem na rastlinski osnovi. Vegani ne uživajo nobenih živil živalskega izvora, med katera sodijo meso (kopenskih in morskih živali), mleko, jajca in med. Vključuje pa sveže sadje, zelenjavo, žitarice, stročnice, oreščke in semena itd. Vegani so v povprečju bolj zdravi in bolj vitki, vendar pa velikokrat morajo poseči po vitaminu B12, ki se nahaja samo v živilih živalskega izvora.