Na trgu dela vlada prostitucija

Včeraj je v murskosoboški knjižnici potekala okrogla miza na temo Zakona o malem delu, ki sta jo organizirala Klub prekmurskih študentov in TV AS. Soočilo se je sedem govornikov s sedmimi različnimi pogledi na zakon, vendar z enotnim prepričanjem, da je trenutno stanje v državi nevzdržno in potrebno korenitih sprememb.

Na okrogli mizi so mnenja soočali Anton Kampuš, poslanec državnega zbora, mag. Cvetka Sreš, direktorica Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota, Leon Zelko, univerzitetni diplomirani socialni delavec, Mark Funkl, predstavnik gibanja za dostojno delo in socialno družbo, Tina Hozjan, predstavnica Dijaške organizacije Slovenije, Andrej Hozjan, iskalec zaposlitve, in Andrej Zorko, predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Okrogla miza se je pričela s predstavitvijo mnenj o Zakonu o malem delu posameznih predstavnikov, nato pa je sledilo soočanje mnenj. Povezovalec okrogle mize g. Simon Balažic je s svojim poznavanjem tematike govornikom postavljal provokativna vprašanja in v debato uspešno vključeval tudi publiko, ki je bila željna informacij.

Anton Kampuš je s trditvijo, da se okrog 25 % državljanov poslužuje dela na črno argumentiral svojo pozitivno opredelitev do Zakona o malem delu, s katerim se bo po njegovem trenutno kaotično stanje uredilo tako, da bo "užitno" za celotno družbo.

Cvetka Sreš, ki prav tako zagovarja zakon, meni, da je malo delo priložnost za brezposelne, da dobijo stik z delodajalcem, si naberejo nove delovne izkušnje, si finančno opomorejo in pridobijo na delovni dobi. Takšno delo pa bo po mnenju Sreševe lahko vodilo tudi v zaposlitev za določen čas.

Leon Zelko je vsem argumentom za zakon dodal: "Trenutna oblika študentskega dela je prostitucija na trgu dela." Oster kritik obstoječega stanja in zagovornik zakona vidi v uveljavitvi Zakona o malem delu resen poseg v neurejeno področje študentskega dela in hkrati upa, da se bo po končanem pripravništvu lahko zaposlil za določen čas, saj si ne želi ne dela prek študentskega servisa, ne malega dela.

Marko Funkl, Andrej Zorko in Tina Hozjan so bili enotnega mnenja, da je zakon slab in pomeni nevarno obliko zaposlovanja.

Funkl: Štipendijska politika v državi ni urejena

Funkl je izpostavil, da niti študentsko delo niti malo delo ne smeta biti socialni korektiv, ki omogoča študij oziroma dostojno življenje. "Štipendijska politika v državi ni urejena, zato je veliko študentov primoranih delati, da lahko premaguje stroške študija, kar se še posebej odraža v Pomurju", je dodal Funkl. Kritičen pa je bil tudi do Zveze društev upokojencev Slovenije, ki po njegovem podpira zakon zaradi obljubljenega denarja, ki naj bi ga država namenila njihovim projektom, a dodaja, da bodo upokojenci od tega imeli bolj malo.

Meni, da bi se predstavniki ZDUS-a namesto tega mogli izpogajati, da bi se del sredstev, ki se steče v davčni sklad, namenil financiranju bivanja v domih za starejše občane, ne pa, da se to sedaj zaradi prenizkih pokojnin prelaga na ramena svojcev.

Predstavnica dijakov okrcala politike

Tina Hozjan je poudarila, da mora biti prioriteta dijakov šola, vendar pa jih po njenem mnenju socialna stiska velikokrat sili v študentsko delo, s katerim ti lahko premagujejo stroške šolanja, ki jih država nalaga njim in njihovim staršem. "Politična sfera bi morala marsikaj razčistiti med sabo in iz države, ki je trenutno raj za tatove, narediti dostojno in socialno državo", je do politikov, predvsem pa do vlade, kritična Hozjanova.

Andrej Zorko v malem delu vidi novo obliko dela, ki ne zagotavlja standardnih delavskih pravic kot so prevoz, malica, regres, letni dopust in porodniška. Zorko vidi rešitev v pridobivanju tujih podjetij na slovenski trg dela, v ustvarjanju novih delovnih mest in doslednem spoštovanju finančne discipline, ne pa v malem delu, ki bo po njegovem resno ogrozilo varno zaposlovanje, krepilo delo na črno ter povečalo socialno krizo in revščino.

Andrej Hozjan, iskalec zaposlitve, meni, da zakon ne bo prinesel novih delovnih mest, ker teh ni, niti nihče ne stremi k njihovemu ustvarjanju. "Delo se bo samo prerazporedilo, delavci pa bodo imeli še manj možnosti, da se zaposlijo za določen čas", je prepričan Hozjan.

Ob zaključku so bili vsi gosti okrogle mize enotnega mnenja, da naj si državljani preberejo zakon, si ustvarijo mnenje in se udeležijo referenduma. Enotnost tega mnenja pa se je razhajala v opredelitvi do tega, kaj naj državljani v nedeljo na referendumu obkrožijo.