Zlati kamen v roke Podčetrtku, zmagovalka vzhodne regije je Lendava

Danes so podelili nagrado Zlati kamen 2017 za razvojno najbolj prodorno občino Slovenije. Absolutni zmagovalec je bil Podčetrtek, Lendava pa je slavila kot zmagovalka regije. Njen največji konkurent je bila občina Ljutomer.

Kaj Lendavo postavlja ob bok najbolj razvojno prodornim občinam v Sloveniji?

Lendava je v zadnjih letih naredila razvojni preobrat, kakršnih v Sloveniji ni veliko. Po analizi ISSO je bila Lendava leta 2012 na 205. mestu med slovenskimi občinami. Zdaj analiza uvršča občino na 151. mesto. Občina dosega nadpovprečne rezultate na štirih pomembnih razvojnih področjih: življenjski standard, gospodarstvo, trg dela in učinkovitost delovanja. To je izjemen dosežek za kraj, ki je bil pred petimi leti prav na repu lestvice ISSO.

Četudi v občini ne zanemarjajo nobenega pomembnega področja, sta k hitremu razvoju največ prispevala skrb za podjetništvo in investicije ter razvoj turizma. Prav s sistematičnim razvojem turizma je Lendava naredila močan zasuk iz industrijskega v postindustrijski kraj. V promociji turistične ponudbe se v Lendavi uspešno povezujejo s kraji po Sloveniji in v sosednjih državah. Posrečenim dogodkom (svetovna prestolnica bograča) se je pred kratkim pridružil projekt Vinarium z razglednim stolpom, ki je tako rekoč čez noč postal tretja najbolj obiskana atrakcija v Sloveniji. To je bilo možno le zaradi izrazito strateškega pristopa, s katerim se v kraju lotevajo razvoja. Kandidatura Lendave za Kulturno prestolnico Evrope 2025 je logični naslednji korak v preobrazbi kraja.  Torej velik razvojni skok, obenem pa dobre ideje, ki jih znajo v Lendavi spremeniti v merljiv uspeh.

Zlati kamen 2017 je šel v roke Podčetrtku

Nagrado Zlati kamen 2017 za razvojno najbolj prodorno občino Slovenije kot tudi regijsko zmagovalko je na tradicionalnem srečanju občin in županov Slovenije v Festivalni dvorani prejela mestna občina Podčetrtek. Zmagovalko je razglasil minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Ostale regijske zmagovalke so občine Cerkno v prvi regiji zahodne Slovenije s Primorsko in Gorenjsko, Kamnik v tretji regiji od Posavja do Koroške in Lendava v četrti regiji vzhodne Slovenije.

»Podčetrtek je zgleden primer za razvojni model uspešnega manjšega kraja. V kraju ob Sotli so znali izkoristiti večino svojih danosti in s pomočjo prepleta najrazličnejših elementov zgraditi relativno močno blagovno znamko, ki Podčetrtek pozicionira kot »kraj telesnega in duhovnega zdravja«.  Na ta  vsebinski sklop so v Podčetrtku pripeli večje in manjše znamenitosti kraja in jih povezali v prepričljivo zgodbo, ponudbo pa s pomočjo dobro zasnovanih investicij še dodatno okrepili. Tako so se na znamko pripeli tudi lokalni podjetniki, s pomočjo njihovih izdelkov pa so v kraju razvili še nove dogodke. Ob trajnostnem poudarku, ki postaja že conditio sine qua non, in povezovalnosti, je za turizem v Podčetrtku značilen prav svojski perfekcionizem: ko na primer gradijo nove objekte, tako rekoč praviloma pobirajo nagrade za arhitekturo. Ob tem občina sodi med bolj aktivne: z uspešnimi projekti, podprtimi z evropskimi sredstvi, so uspeli močno dvigniti kakovost življenja v kraju.

Uspeh je merljiv. Merimo ga lahko s številom obiskov ali pa z rastočim življenjskim standardom. Po indeksu razvojne uspešnosti ISSO, ki spremlja različne razvojne aspekte, je Podčetrtek v zadnjih petih letih napredoval za 27 mest. In uspeh je očiten. A uspešnost kraja je očitna in vidna tudi na prvi pogled: Podčetrtek je na robu Kozjanskega, ki je bilo pred nekaj desetletji sinonim za nerazvitost in revščino. Podčetrtek zdaj pobira evropske nagrade za urejenost kraja.

Ves ta razvoj se ni zgodil sam od sebe. Če je bil pravi premislek o identiteti kraja prvi dejavnik, je bil drugi dejavnik zelo dobra uigranost  vseh vpletenih: občinske politike in uprave, razvojne lokomotive kraja podjetja Terme Olimia, domačih podjetnikov in vseh ostalih deležnikov. Najpomembnejši gonili razvoja v kraju  ni bil kapital in niso bile investicije. Vse to je bilo pomembno, toda kot orodje. Glavno gonilo  so bili preprosto ljudje z dobro idejo in odprtostjo za sodelovanje. Ne denar in ne beton, ampak ljudje s pametjo in srcem,« sta odločitev utemeljila predsednik strokovnega sveta dr. Andrej Černe, profesor in prodekan za znanstveno in raziskovalno dejavnost ter mednarodne odnose Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in vodja raziskave Zlati kamen mag. Robert Mulej.

Kaj odloča o zmagovalcu?

Raziskava ISSO Zlati kamen je vsako leto pregleda preko 160.000 podatkov o vseh slovenskih občinah. Vanjo je sicer vključenih več kot petdeset ključnih indikatorjev razvojne uspešnosti, ki se jih primerja skozi zadnja štiri leta v vseh slovenskih občinah. Dodatna kvalitativna analiza vključuje analizo strategije, odprtosti občine ter vključenosti občanov v odločanje in aktivnosti. Kazalniki ne merijo le stanja, ampak tudi aktivnosti in dinamiko sprememb skozi leta, s čimer se izkazuje razvojni napredek občine. Med kandidate za nagrado se uvrstijo občine, kjer zasledimo sklope povezanih dobrih praks, ki dajejo merljive rezultate.