Na Dolnji Bistrici spregovorili o tem, kako se zaščititi pred poplavami

V torek je v vaško-gasilskem domu na Dolnji Bistrici potekal javni posvet »Kako se lahko tudi sami zaščitimo pred poplavami«.

Posvet je del projekta FRISCO1, ki v prvi fazi zajema negradbene ukrepe čezmejno usklajenega slovensko-hrvaškega zmanjševanja poplavne ogroženosti. Na posvetu so spregovorili o spremljanju aktualnih podatkov o pretoku Mure, o tem,  kako se pripraviti na morebitne poplave, kaj lahko posamezniki ukrenemo, da bi preprečili razlivanje voda in kako ravnati v primeru poplav.

Anton Kustec iz Direkcije RS za vode je predstavil študijo, ki jo bodo izvedli v sklopu projekta. Kot je pojasnil, naj bi študija dala odgovore na to, kaj še moramo storiti na območju porečja reke Mure, da bi ob večjih poplavah, ki se ciklično ponavljajo vsakih trideset let, preprečili dvigovanje vode. Študija naj bi ob upoštevanju različnih dejavnikov, kot so zaščiteni habitati na porečju Mure, lovci, ribiči, prebivalci in drugi dejavniki, pokazala, kateri ukrepi naj bi bili najbolj primerni za zaščito območja.

Jože Papež, vodarski strokovnjak s podjetja Hidrotehnik je spregovoril o upravljanju z vodami na območju Slovenije ter o ravnanju prebivalstva, ki s svojim ravnanjem nezavedno povečuje poplavno ogroženost. Pri tem je izpostavil nedovoljeno odlaganje materialov (les, odpadki, drugi material) v strugo in na bregove voda, nedovoljeno poseganje v pretočne profile voda (gradnja škarp, zidov v lastni organizaciji), gradnjo neustreznih premostitev in prepustov, ki otežuje tok vode, gradnjo nelegalnih zacevitev manjših vodotokov ter neizvajanje nege zarasti ob vodotokih, kar povečuje poplavno škodo. Kot je pojasnil, lahko posameznik prijavi vsakršen sum napačnega ravnanja pristojnim inštitucijam, ki bodo ukrepale ne da bi izpostavile posameznika, ki je podal prijavo.

Mojca Robič z Agencije Republike Slovenije za okolje je spregovorila o hidroloških prognozah, dostopu do podatkov meritev, hidroloških prognostičnih orodjih, opozarjanju v času poplav, o tem, kako določajo barvno kodo alarmov, podala pa je tudi nekaj priporočil za sprejemanje opozoril. Pojasnila je, da hidrološko prognozo za reko Muro pripravljajo skupaj z Avstrijci, napoved pa se vrši za štiri dni vnaprej. Kot je povedala, so vode naraven pojav, ki je težko napovedljiv, kljub temu pa je reka Mura zelo predvidljiva. Tako lahko po njenih besedah na področju Bistrice pričakujejo, da bo Mura narasla na tem območju kak dan ali dva po tistem, ko naraste v Gornji Radgoni. Prav zaradi tega je prebivalce, ki živijo ob Muri, pozvala, da v času napovedanih poplav pozorno spremljajo dogajanje v okolici ter napovedi in opozorila, ki jih izdajo pristojne institucije.

Primož Senčar z Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je spregovoril o zaščitnih ukrepih in ukrepanju v času poplav. Kot je pojasnil, obstajajo tako na državni, regionalni kot tudi občinski ravni načrti, kako ukrepati v primeru poplav. Kljub temu pa so mnogokrat zelo pomembni predvsem preventivni ukrepi, s katerimi lahko preprečimo ali zmanjšamo škodo v času poplav. Kot je pojasnil, je v primeru možnosti poplave potrebno družinske člane obvestiti, kako naj ukrepajo v primeru poplave, narediti načrt, po kateri poti se umakniti na višje ležeče mesto ter poskrbeti za neovirano odtekanje meteornih voda v okolici hiše. Nadalje je spregovoril o pripravi zadostne zaloge pitne vode in konzervirane hrane, zaščiti pohištva, električnih naprav, napeljave, o namestitvi nepovratnih ventilov na odtoke in cevi, o zaščiti živine, o shranjevanju strupenih in lahko vnetljivih snovi, o zaščiti s protipoplavnimi vrečami in drugih zaščitnih ukrepih, ki jih je potrebno izvesti tako v času napovedi poplave kot tudi takrat ko do poplave pride.

O projektu FRISCO1

FRISCO1 je strateški projekt, katerega namen je zmanjšati poplavno ogroženost na porečjih Dragonje, Kolpe, Sotle, Bregane in na delih porečij Drave in Mure. Izvaja se v okviru programa INTERREG Slovenija – Hrvaška. Vsebinsko obravnava ne-gradbene ukrepe za zmanjševanje poplavne ogroženosti in izboljšanje sistema obvladovanja poplavne ogroženosti. Izboljšano in čezmejno usklajeno kartiranje poplavne ogroženosti in izdelava oz. izboljšava čezmejno usklajenih modelov za napovedovanje poplav bosta zagotovila potrebne strokovne podlage in dokumentacijo za predlog in izbor čezmejno usklajenih gradbenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti, kar želijo izvesti v projektu FRISCO2.

FRISCO1 predvideva tudi aktivnosti, namenjene ozaveščanju prebivalstva o poplavni ogroženosti ter vzpostavitev oziroma nadgradnjo sistemov za zgodnje opozarjanje, s čimer želijo posledično zmanjšati poplavno ogroženost. Namen projekta je zaščita človeških življenj, premoženja ter zmanjšanje škode v primeru, da do poplav pride. Hkrati pa želijo s projektom izboljšati tudi pogoje za trajnostni turistični razvoj in ohraniti biološko pestrost na obmejnem območju.

Več fotografij v spodnji galeriji ...